Baragov zavod je zvečer zaživel v tihem pričakovanju, ne zaradi velikega odra, temveč zaradi kroga sogovornikov, ki so sedli dovolj blizu, da se je dalo slišati šepet vesti. Medreligijski forum je vodil Boštjan Debevec, novinar in odgovorni urednik tednika Družina, pogovor pa so soustvarili predstavniki štirih tradicij: Danijel Nikolič (Srbska pravoslavna cerkev), Marko Burger in Peter Kokotec (Katoliška cerkev), Daniel Brkič in Katja Brkič Golob (Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi). Preko prebranega pisma je sodeloval tudi imam Adnan Merdanović (Islamska skupnost).

Vprašanje, kje danes človek sreča Boga, se je iz pogovora prelilo v prizore vsakdana: v bolnišnični sobi, v vojnah, v razklanosti, v notranjem boju in – najpogosteje – v obrazu bližnjega. Sogovorniki so poudarili, da vera ni tekmovanje pomenov, temveč pot sprejemanja, kjer skupni imenovalec postane sočutje. Ko Boga prepoznamo v drugem, se spremeni naša drža: manj sodb, več poslušanja; manj sloganov, več sprejemanja.

Ko dialog postane skupnost

Najmočnejši ton večera je bilo prijateljstvo med lokalnimi duhovniki. Ne protokolarno, temveč resnično: kot med sodelavci, ki si delijo podobna bremena služenja in se drug ob drugem učijo zdržati. Prav ta bližina je dala forumu verodostojnost – dialog ni bil namenjen fotografiji, temveč skupnosti.

Med premori je Peter Golob (Evangeličanska cerkev) na citrah zaigral Slomškovo “V nebesih sem doma” in ob koncu še evharistično “Zdaj povzdigni srce svoje”. Glasba je nevsiljivo povezala razmislek: srečanje z Bogom je pogosto mehkejše od besed, a močnejše od stališč.

Večer se je sklenil brez velikih zaključkov in prav zato z močnim občutkom povezanosti: »Bog se razodeva v srečanju med nami. V Novem mestu se je trajno prijateljstvo med duhovniki izkazalo kot trden most in opomnik, da se verodostojen dialog začne med ljudmi, ki si delijo isto mesto in isto skrb za človeka.«