Prejemnica nagrade MSS za najboljše magistrsko delo s področja mladih je postala Mija Repenšek iz Mozirja z nalogo Generacija Y in doživljanje partnerskih odnosov v povezavi s tesnobo, pod mentorstvom prof. dr. Tanje Repič Slavič. Naloga predstavlja povezavo med odločitvijo za promiskuitetne odnose pri mladih in doživljanjem tesnobe ter tako izpostavi zanimiv vidik duševnega zdravja.

Komisija je ob svoji odločitvi poudarila, da avtorica obravnava aktualno tematiko duševnega zdravja mladih, ki pa ni vezano na aktualno situacijo zadnjih let (covid-19), pač pa se navezuje na odnose, ki bodo ostali prisotni in aktualni tudi po koncu epidemije. Avtorica je za potrditev tez prepričljivo uporabila kvalitativne podatke, kar je pogosto zelo težka naloga.

Nagrada za najboljše magistrsko delo s področja mladih. FOTO: Spletna stran Teološke fakultete

Generacija Y in doživljanje partnerskih odnosov v povezavi s tesnobo

Tema je deloma nadaljevanje diplomskega dela z naslovom Ko izbereš izbiro, v katerem je predstavila razloge mladih za odločitev iskanja enkratnih spolnih partnerjev. »Že takrat sem opazila, da se pri mladih v veliki meri pojavlja tesnoba in anksioznost in da je zanjo pogosto razlog ravno v prakticiranju intimnih odnosov, v katerih  naj bi udeleženci v polnosti zanemarili svoja čustva,« je povedala Mija.

Deloma je to povezavo opazila tudi med sodelujočimi v raziskavi magistrskega dela, seveda pa niso samo promiskuitetni odnosi krivi za takšna občutja, pač pa tudi drugi dejavniki, s katerimi se soočajo mladi, kot je na primer stanovanjska problematika ipd. »Dodatno na življenja današnjih mladih vplivajo brezmejni splet in socialna omrežja, kar je morda starejšim popolnoma nerazumljivo, kako globoko to posega v način življenja, občutke in čustvovanje mladih,« je še dodala.

Danes zelo poznana tema

Med mladimi je tema iskanja partnerjev, pa najsi gre za odnose, v katere so čustveno vpleteni ali vsaj v ideji ne, zelo poznana. Spolnost in njene različne prakse med njimi niso več tabu. »Opažam pa, da se mladi veliko manj pogovarjajo o posledicah odločitev in si tudi s težavo priznajo težja in negativna občutja. Zagotovo magistrska naloga obravnava aktualno tematiko, ki je ne bi smeli spregledati.«

Po besedah avtorice Hook-up kultura poudarja pomen bežnih srečanj, popolno svobodo in izbiro v povezavi s spolnim vedenjem, kjer je v ospredju spolna zadovoljitev, brez dodatnih obveznosti. Med drugim vse te številne možnosti, ki se mladim ponujajo, vplivajo na odločitev za samskost, saj jim prinaša omenjene vrednote in dodatno veliko mero samopotrditev. S tveganjem in vedno novimi poznanstvi pa se aktivira tudi nagrajevalni krog, ki je lahko tudi vir zasvojenosti iskanja vedno novega.

Opazila sem, da se pri mladih v veliki meri pojavlja tesnoba in anksioznost in da je zanjo pogosto razlog ravno v prakticiranju intimnih odnosov, v katerih naj bi udeleženci v polnosti zanemarili svoja čustva. (Mija Repenšek)

»Pisanje mi je bilo v velik užitek«

»Tematiko že dlje časa spremljam, je pa res, da so dosedanje raziskave v večini tuje. Nekaj malega pa vseeno tudi domače. Veliko informacij in različnih pogledov sem prejela že čisto iz pogovorov v družbi, prijateljev in znancev. Pogosto pa sem informacije povezovala s podatki iz raziskav o socialnih omrežjih, spletu in njihovi dostopnosti na tako rekoč vsakem koraku, kar so ključni elementi velikih sprememb pri komunikaciji in vedenju mladih. V fenomenološki raziskavi sem seveda vključila 11 mladih, s katerimi sem v stik stopila ravno prek spleta. Zanimivo, da so sogovorniki potrdili odstopanje med željami in pričakovanji odnosov, obenem pa prepoznali vzorec iskanja popolnega ujemanja, ki pa ga v zdravem partnerskem odnosu ne moremo pričakovati. Prebrane trditve sem tako nenehno dodatno preverjala in povezovala z mnenjem mladih, ki omenjene odnose prakticirajo in so bili pripravljeni sodelovati v raziskavi,« je povedala nagrajenka.