Na današnji dan pred petdesetimi leti je bil v Dallasu v ameriški zvezni državi Texas umorjen prvi in doslej edini ameriški katoliški predsednik, John Fitzgerald Kennedy. Njegov atentat je osupli ameriški narod pahnil v globoko žalovanje, glasno pa je odmeval tudi po vsem svetu in je pravzaprav aktualen še danes.

John F. Kennedy, znan kot JFK, se je rodil v družini irskih priseljencev, za predsednika pa je bil izvoljen leta 1960. Le tri leta kasneje, 22. novembra 1963, je v starosti 46 let v Dallasu v ameriški zvezni državi Texas podlegel strelom v glavo. Uradna preiskava je ugotovila, da ga je s streli ubil privrženec komunizma Lee Harvey Oswald.

Kot poroča STA, uradne razlage niso zadovoljile vseh. Tako danes o Kennedyjevi smrti obstaja več teorij zarot, po katerih naj bi bili v atentat vpleteni Fidel Castro, Moskva, Cia, mafija in celo vesoljci. V spomin na ubitega predsednika bodo danes zastave v ZDA spuščene na pol droga. Odločitev je sprejel zdajšnji predsednik Barack Obama, ki je Kennedyja označil za »izjemnega služabnika države, vizionarja in idealista«.

Po vseh Združenih državah Amerike bodo darovane svete maše v Kennedyjev spomin, v Dallasu pa se bodo ob 12.30 po krajevnem času dogodka izpred pol stoletja spomnili z minuto molka. Na trgu Dealey, kjer je bil ubit Kennedy, bo spominska slovesnost, na kateri pričakujejo okoli pet tisoč ljudi. Več dogodkov bo tudi v Bostonu v zvezni državi Massachusetts, kjer je bil Kennedy rojen.

John F. Kennedy, prvi televizijski predsednik, je mlade Američane mobiliziral s svojimi mirovnimi korpusi za pomoč v revnih državah, postavil je cilj poti na Luno, mirno je razrešil kubansko jedrsko raketno krizo ter začel pogajanja s tedanjo Sovjetsko zvezo o razorožitvi, začel pa je tudi največjo ameriško vojno katastrofo v Vietnamu.

Vir: STA / Radio Vatican / M. M. Š.

Foto: splet