V osmi knjigi Zbranih del je urednik Zbranega dela Mirana Jarca Drago Bajt kronološko razvrstil eseje o pomembnih umetniških pojavih Jarčevega časa; omeniti velja refleksiji »O, človek!« (1922), Umetnost in življenje (1924) ter biografske eseje o Kafki, Lawrenceu, Galsworthyju, Tavčarju, Župančiču in Gradniku.

Jarc predvsem o francoski književnosti, ki jo je podrobneje poznal

V letih 1920–1940 je Miran Jarc spremljal predvsem nemško in francosko publicistiko ter slovensko prevodno književnost; nastajali so zapisi o tujih književnostih (zlasti angleški, ameriški, nemški in francoski), ki se ukvarjajo s splošnimi pojavi teh literatur, pa tudi s konkretnimi imeni, predvsem francoske književnosti, ki jo je podrobneje poznal.

Kot je ugotovila literarna zgodovina, so Jarčeva poročila o knjigah in njihovih avtorjih bolj povzemanje tujih zapisov kot pa plod njegove lastne presoje. Pa vendar imajo ti članki precejšnjo vrednost za našo literarno kritiko med obema vojnama, saj so mnogi med prvimi opozorili na pomen določenih prevodov pri nas (npr. iz francoske lirike, norveške in flamske literature), če ne omenjamo, da so številni sploh prvi tehtnejši zapisi o določenih avtorjih (Stendhalu, Galsworthyju, Cendrarsu, Célinu) v slovenščini.

1/1