Mlada podjetnika Federica in Bali FOTO: Vatican Media

Federica in Bali sta mlada podjetnika iz Verone, ki sta se usmerila na področje trajnostnih oblačil, v Indiji pa ustanovila tekstilno delavnico. Kot poroča Radio Vatikan, s svojo dejavnostjo, ki upošteva načela Frančiškove okoljske okrožnice Hvaljen, moj Gospod, mnogim družinam v Radžastanu zagotavljata plačano delo in dostojno življenje.

Njun projekt o trajnostnih oblačilih Xiwikj je nastal leta 2013, ko sta zakonca Bali Patwalia in Federica Cristofori, Indijec in Italijanka, v Veroni odprla trgovino z oblačili in dodatki ter tekstilno delavnico v Indiji, ki danes mnogim družinam zagotavlja redno in pravično plačo.

Delavnica v Sanganerju

Kot je v pogovoru za spletni portal Vatican News pojasnila Federica, sta oblačila najprej nabavljala pri dobaviteljih v Indiji, ki so uporabljali naravna vlakna in barvila, vendar sta pogosto imela težava s pravočasno dobavo in kakovostjo izdelkov. Zato sta se odločila, da odpreta lastno podjetniško dejavnost v kraju Sanganer blizu Džaipurja, glavnega mesta Radžastana. Vodenje delavnice za tiskanje na blago in šivanje sta zaupala Balijevemu bratu Nindru.

Bali pojasnjuje, da sta kupila nekaj zemlje v majhni vasi in zgradila delavnico. Na tistem območju sicer ni vode, toda z dobičkom od dela so izkopali vodnjak in namestili črpalko, kamor lahko pridejo po vodo vsi prebivalci tega območja. Mlada podjetnika nudita delo mnogim osebam iz tiste vasi, tako v delavnici kot na domu. Mnoge ženske namreč sprašujejo, če lahko delajo od doma.

Posamezniki, ki prispevajo k proizvodnji, so plačani na podlagi različnih postavk, a vsi redno: nekateri dobivajo mesečno plačo, drugi so plačani po posameznem izdelku. Po Balijevih besedah se pred začetkom dela vsi sestanejo in skupaj določijo plačo za delavce. Delavci so tisti, ki odločijo, mlada podjetnika pa sprejmeta njihove predloge. Plača, ki ustreza določenemu delu in številu ur dela, delavcem omogoča dostojno življenje, obenem pa prispeva k skupnemu dobremu, kar se odraža tudi znotraj tamkajšnje skupnosti.


FOTO: Vatican Media

Povezava z okrožnico Hvaljen, moj Gospod

Čeprav Federica in Bali prihajata iz različnih verskih izročil, sta si podobna v mnogih vidikih, ki jih izpostavlja okoljska okrožnica papeža Frančiška iz leta 2016, Hvaljen, moj Gospod. V njej sveti oče izpostavlja, kako se »danes verni in neverni strinjajo v tem, da je zemlja v osnovi skupna dediščina, katere sadovi morajo biti v korist vsem« (LS, 93). Zato sta se tudi mlada podjetnika odločila, da nekaj mesecev na leto preživita v majhni indijski vasi ter tako neposredno doživita vsakdanje delo in življenje oseb, ki delajo v njunem podjetju, na ta način pa vlagata tudi v skupno dobro skupnosti.

Kot pojasnjuje Bali, pogosto jesta skupaj z delavci v delavnici. Zakonca prineseta hrano in razdelita, kolikor lahko. Pred izbruhom koronaepidemije je bilo v delavnici zaposlenih 32 oseb, pozneje pa so nekateri raje začeli hoditi na obroke domov, ker so se tako čutili varneje. Lastnika podjetja zaposlenim tudi omogočata, da lahko gredo in se udeležijo svojih praznikov in verskih dogodkov. Čeprav je vedno potrebnega veliko ročnega dela, zaposlenih ne zadržujeta, saj raje vidita, da pomembne trenutke živijo z družino.

S tem izkazujeta razumevanje dela in podjetništva, ki v središče postavlja osebo in njegove potrebe, o čemer govori tudi Frančiškova okoljska okrožnica, ki se sklicuje na Pastoralno konstitucijo o Cerkvi v sedanjem svetu Gaudium et spes: »Človek je začetnik, središče in cilj vsega ekonomskega in družbenega življenja« (LS, 127).

Recikliranje blaga s tehniko vezenja kantha quilt

Kantha quilt so odeje ali preproge, ki so narejene iz različnih delov recikliranega blaga, večinoma iz bombaža ali svile. »Ko indijske ženske nehajo nositi določena oblačila,« je pojasnila Federica, »ničesar ne odvržejo, ampak naredijo nove predmete iz recikliranega blaga. Ustvarjajo prešite odeje ali preproge, na katerih lahko sedijo.« V Indiji so na splošno vajeni, da predmet, ki ga več ne uporabljajo, uporabijo na novo, in to je postal tudi način prispevanja k skrbi za skupen dom mladega podjetniškega para. Federica in Bali tako v svoji trgovini prodajata tudi izdelke kantha quilt, narejene iz ostankov blaga od proizvodnje oblačil, kar prav tako spominja na okoljsko okrožnico, ki predlaga »pametno in donosno novo rabo, primerno predelavo in reciklažo« (LS, 192).

Podjetniški slog Federice in Balija izstopa po še eni posebnosti. Ohraniti želita rokodelski način tiskanja na blago. Nista se pripravljena prilagoditi na hitro in donosno industrijsko tiskanje, temveč raje tiskata s klasično ročno tehniko. Federica v Italiji ustvari vzorce poslikav in jih pošlje v Indijo k proizvajalcu blokov, ki se potem uporabljajo za ročno potiskanje blaga. Kot pojasnjuje mlada podjetnica, z možem raje vidita, da pride do nepravilnosti v tiskanju zaradi človeške in rokodelske roke, »kajti za naju popolnost ni nekaj natančnega, ampak nekaj izjemnega; in ročno potiskanje je s tega vidika popolno«.


FOTO: Vatican Media