Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Množica, ki danes križa Boga, smo mi«

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 25. 02. 2020 / 11:37
Oznake: Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 27.02.2020 / 10:38
Ustavi predvajanje Nalaganje
»Množica, ki danes križa Boga, smo mi«

»Množica, ki danes križa Boga, smo mi«

Umetnik Marko Jerman je v štirinajstih postajah križevega pota prepletel poezijo in slikarstvo.

Umetnik Marko Jerman je v štirinajstih postajah križevega pota prepletel poezijo in slikarstvo.

Mojster vitražist Marko Jerman je v treh desetletjih ustvaril že več kot 300 barvnih oken, največ za cerkve in druge sakralne prostore. Letošnjo zimo pa je dokončal t. i. Križevpotni venec; ustvarjal ga je dobrih pet let, na barvnih oknih pa razmišljanje Kristusovega trpljenja v štirinajstih kiticah »sonetnega venca« prepletel z upodobitvami vie crucis. Štirinajstim postajam na vitrajih je dodal magistrale na mozaični podobi, saj so, kot pravi, tudi magistrale kot mozaik, sestavljanka sonetnega venca.

»Množica, ki danes križa Boga, smo mi. Vsak, ki bo postal ob postajah, prebral sonete, se zazrl v trpeče obraze, je že del križevega pota. S to mislijo sem ga ustvarjal.« Preden je križev pot začel slikati, je še enkrat prebral knjigo mistikinje Anne Katarine Emmerich, v kateri je natančno opisala svoje videnje Kristusa. »Iz te knjige sem črpal podobe in simbole za slikarski del, za poezijo pa tudi nekaj imen, na primer razbojnikov, ki jih sicer v evangeliju ne najdemo.«

Križevpotni venec si lahko ogledate in preberete v novi številki Družine.

Prva slikarjeva pesnitev

Da bi v tehniki vitraja upodobil Prešernov sonetni venec, je razmišljal že pred dobrim desetletjem, pravi Jerman. »Ilustracije bi morale biti precej abstraktne, meni pa je bližja figuralna umetnost, podoba. Ker nisem dobil prave ideje, sem razmišljal naprej, predvsem v smer molitve, saj je ne nazadnje tudi večina vsebine mojega dela povezana s sakralno umetnostjo.«



Pomislil je na rožni venec in križev pot: »Trije deli rožnega venca imajo za sonetni venec eno postajo preveč, torej se je štirinajst postaj križevega pota ponujalo kar samo od sebe.« Začel je iskati po literaturi, prepričan je bil, da ga je že kdo napisal. »Nisem ga našel, pa sem se odločil, da ga poskusim napisati sam. Najprej so nastale Magistrale – Slavimo Gospoda, potem pa je to dolge mesece ležalo v predalu. Misel v meni pa je tlela.«

Kako je nastal Križevpotni venec, si preberite v novi številki Družine.

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh