V romanu Za Avstrijo – proti Hitlerju sta Georg Lexer in Katharina Springer predstavljata družino Lexer iz Lesne doline (Lesachtal) na Koroškem (zahodno od Ziljske doline), ki se je iz verskih in avstrijsko-patriotičnih nagibov uprla nacionalsocialističnemu režimu. Že kmalu po anšlusu leta 1938 je gestapo aretiral očeta družine Lexer in ga deportiral v koncentracijsko taborišče, kjer je umrl za posledicami mučenja. Kasneje so nacisti zaprli tudi njegovo ženo, ki je prav tako umrla za posledicami zapora. Sinova sta se priključila katoliškemu uporu, ki ga je podpirala tudi koroška Cerkev, in le z veliko sreče sta preživela nacistično strahovlado.

Georga Lexerja so leta 1938 zaprli in ga leta 1941 ubili v taborišču Buchenwald

Georg Lexer se je rodil kot sin koroškega žandarmerijskega poveljnika Georga Lexerja. Po končani osnovni šoli v Greifenburgu je odšel v vajeniški dom za duhovnike Marianum v Celovcu. Zaradi »disciplinskih težav« so ga izključili iz internata, ne pa tudi iz gimnazije. Kmalu zatem se je pridružil študentski kongregaciji Marianum.

Njegov oče Georg je bil julija 1934 kot žandar vpleten v krvave boje med poskusom nacionalsocialističnega udara v bližini Celovca. Ubiti so bili tudi med nacionalsocialisti in četami, zvestimi vladi.

Februarja 1938 je zbolel za hudo pljučnico. Poveljnika žandarmerijske postojanke Georga Lexerja so po odpustu na domačo oskrbo v noči na 12. marec aretirali njegovi podrejeni žandarji, ki so ob aretaciji že nosili trakove s svastiko, in ga odpeljali v zapor deželnega sodišča v Celovcu. V postopku pred »Nacionalsocialističnim ljudskim sodiščem« so ga obtožili umora nacionalsocialista med boji julija 1934. Postopek pred »Ljudskim sodiščem« so ustavili z utemeljitvijo, da je »v vojni streljanje neizogibno« (izjava predsedujočega sodnika). Georga Lexerja pa niso izpustili, temveč ga je prevzel Gestapo in ga septembra 1938 poslal v koncentracijsko taborišče Buchenwald, kjer so ga 3. avgusta 1941 umorili.

 Urednik Mohorjeve založbe iz Celovca Hanzi Filipič med nagovorom na predstavitvi knjige Za Avstrijo – proti Hitlerju v atriju ZRC v Ljubljani 18. maja 2026. Foto: Ivo Žajdela

12. julija 1941 sta na hišne stene v Celovcu naslikala slogane proti nacistom

Georg Lexer, oče avtorja knjige.

Njegovega sina Georga Lexerja in njegovega brata, ki je bil leto mlajši od njega, so mnogi nadlegovali in sta morala delati ob šoli, saj družina po očetovi aretaciji ni imela več finančnih sredstev. Zato se je Georg Lexer v predzadnjem letu šolanja leta 1939 prijavil kot sprevodnik v tramvaju.

Okoli velike noči 1941 je spoznal Eduarda Pumperniga, desetarja Luftwaffe in nasprotnika nacističnega režima. Prek njega sta z bratom Wunibaldom prišla v stik z avstrijskim protifašističnim osvobodilnim gibanjem (AFÖ). Ohranili so se podatki o tem in tudi risbe objektov Wehrmachta.

Skupaj z Eduardom Pumpernigom je v noči na 12. julij 1941 na hišne stene v Celovcu naslikal slogane, kot so Dol s Hitlerjem!, Avstrija, prebudi se! ali Prusija ven!, in s hiš odstranil zastave s svastiko. Med potovanjem v Ziljsko dolino, da bi raziskal poti za umik v Italijo, sta se Edurard Pumpernig in Georg Lexer razšla.

Že samo sokrivda je bila dovolj: privedla je do zapora njune nedolžne matere Ottilie kot sostorilke in njene smrti v zaporu (umrla leta 1944).

Prevajalka Ana Grmek, Georg Lexer, Katharina Springer in Hanzi Filipič. Foto: Ivo Žajdela

Georga Lexerja mlajšega so leta 1944 obtožili priprave na veleizdajo

Da bi lahko študirala, sta se brata Georg in Wunibald leta 1941 prostovoljno prijavila na služenje vojaškega roka. Georga Lexerja so vpoklicali v mornarico in je lahko začel študij medicine na Pomorski medicinski akademiji v Strasbourgu.

Potem ko je bilo razkrito Avstrijsko protifašistično osvobodilno gibanje (AFÖ), je Georga Lexerja zasliševal Gestapo v Celovcu in na Dunaju, leta 1944 pa ga je »ljudsko sodišče« v Strasbourgu obtožilo priprave na veleizdajo. Iz akademije so ga izključili kot politično nezanesljivega.

V kaosu vojne leta 1945 se mu je uspelo izogniti aretaciji, se prebiti na Koroško in se skrivati do konca vojne. Po vojni je nadaljeval študij, leta 1947 je v Innsbrucku doktoriral in postal specialist in direktor bolnišnice na Koroškem. Dolga leta je bil deželni predsednik ÖVP Kameradschaft der politisch Verfolgen und Bekenner für Österreich na Koroškem (skupnost politično preganjanih in predanih Avstriji).

Prevajalka Ana Grmek, Georg Lexer in Katharina Springer. Foto: Ivo Žajdela

Innegen – iti vase in tudi pogledati vase, razmišljati

Knjiga v izvirniku v nemščini nosi naslov Innegen. To je stara srednjevisokonemška beseda, ki se še vedno uporablja v dolini Lesach (Lesna dolina), pomeni nekaj takega kot »iti vase in tudi pogledati vase, razmišljati«, kot piše avtor in zdravnik dr. Georg Lexer. Njegov Innegen (notranji čut) ga je spodbudil, da je pisal o svojih koreninah, jih počastil in da je knjigo napisal skupaj s publicistko in pisateljico Katharino Springer.

Pripoveduje zgodbe izjemnih ljudi, vzornikov, ki poosebljajo koncepte »moči, volje, vere in časti«. Vsebina je tesno prepletena s koroško zgodovino in katoliško cerkvijo. Strokovno vodstvo sta mu nudila zgodovinarja profesor Werner Drobesch in Hanzi Filipič, urednik celovške Mohorjeve.

Georg Lexer in Katharina Springer. Foto: Ivo Žajdela

Oče je za seboj zapustil rokopis svojih spominov

Tretji Georg iz družine Lexer, avtor knjige, je leta 2019 preživel hudo prometno nesrečo, kar ga je spodbudilo, da je ohranil in delil zgodbe svojega dedka Georga in očeta Georga, ki je za seboj zapustil star rokopis svojih spominov. To je portret družine, ki je bila zaradi svojih prepričanj med letoma 1938 in 1945 skoraj iztrebljena. Proavstrijska usmerjenost in religioznost družine iz Lesachtala (prvotno iz Stabentheina/Liesinga) sta privedla do aretacije dedka (avtorja) in njegove poznejše smrti (1941) v koncentracijskem taborišču. Imel je težko otroštvo v dolini Lesachtal in je bil aktiven v prvi svetovni vojni in obrambnem boju, kjer je delal kot žandar na več lokacijah, nazadnje v Celovcu.

Georg Lexer Foto: Ivo Žajdela

Družinski portret v obliki romana

Gre za družinski portret v obliki romana, ki ga je izdala Mohorjeva založba iz Celovca, in pripoveduje o »čutu dolžnosti in pogumu kljub vsem političnim zablodam«. Stari starši in njuna sinova so pogumno stali pokonci, pravi avtor, ki čuti tudi veliko ponižnost. »Danes imamo milost živeti v demokraciji.« Njegov oče, Georg (umrl je leta 2011), poznejši direktor bolnišnice Maria Hilf v Celovcu, je na nagrobnik svojih staršev (Georga in Ottilie) vklesal tole vrstico: »Umrla sta za svojo vero in našo svobodo.«

Spotikavec na pločniku na Bahnwegu v Celovcu za Georga Lexerja

Kamen spotike (spotikavec) na pločniku na Bahnwegu v Celovcu, kjer je nekoč stala njuna hiša, spominja na Georga Lexerja (deportiranega v Buchenwald leta 1938, umorjenega 3. avgusta 1941). V knjigi, ki vključuje kratke članke zgodovinarjev za ponazoritev zgodovinskega konteksta, je njegov cilj »ne pozabiti, ampak odpuščanje je pomembno«. Nanj je vplival tudi Viktor Frankl, ki se je vse življenje odločal za nasprotovanje sovraštvu in maščevanju, a ne pozabljanju. Izkušnja religije je postala preveč površna; pogrešal je »notranjo refleksijo«. Vrnitev k bistvu in soočanje s katoliškim odporom sta bila zanj zelo pomembna.

Katharina Springer, Georg Lexer, Za Avstrijo – proti Hitlerju – dodatek, življenjepisi, literatura

Dr. Georg Lexer je kot kirurg vodil več bolnišnic

Georg Lexer s knjigo Za Avstrijo – proti Hitlerju. Foto: Ivo Žajdela

Dr. Georg Lexer (1952) prihaja iz zdravniške družine. Kot kirurg je vodil več bolnišnic in je velik zagovornik preventivne medicine in zdravega načina življenja.

Katharina Springer od leta 2009 objavlja kot novinarka in biografinja

Katharina Springer s knjigo Za Avstrijo – proti Hitlerju (v nemščini). Foto: Ivo Žajdela

Katharina Springer (1975) se je rodila v Beljaku, odraščala v Radentheinu (Radenčah). Po končanem študiju novinarstva je pisala za različne revije. Od leta 2009 objavlja kot novinarka, biografinja in avtorica. S svojim prvencem In ihren Stiefeln (V njenih škornjih, izdala Mohorjeva založba) je pokazala svojo sposobnost zajemanja zgodovinskih dogodkov v prepričljivem literarnem slogu. Živi in piše v Celovcu.

1/9