Na svojem rednem letnem srečanju se je sestalo vodstvo vseh treh Mohorjevih družb, Celovca, Celja in Gorice: predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu msgr. Ivan Olip in direktor dr. Karl Hren, predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. Renato Podbersič in tajnik Marko Tavčar, predsednik Celjske Mohorjeve družbe Lojze Kozar in ravnateljica dr. Tanja Ozvatič s sodelavci. Po skupni izjavi treh Mohorjevih, ki jo je podala dr. Tanja Ozvatič, so sodelujoči na omizju predstavili delo založb in odgovarjali na vprašanja novinarjev.

Z leve: Marko Tavčar, tajnik Goriške Mohorjeve družbe, msgr. Renato Podbersič, predsednik Goriške Mohorjeve družbe, Lojze Kozar, predsednik Društva Mohorjeva družba, dr. Tanja Ozvatič, ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe, mag. Ivan Olip, predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu, dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve družbe v Celovcu, Simon Ozvatič, direktor knjigarn Celjske Mohorjeve družbe, Aleš Planinšek, vodja finančnega sektorja Celjske Mohorjeve družbe, dr. Renato Podbersič, predstavnik Goriške Mohorjeve družbe. FOTO: Jože Potrpin

Kot je izhajalo iz skupne izjave, bo čez mesec dni najstarejša slovenska založba dopolnila 175 let. »27. julija 1851 je bil v Celovcu podpisan razglas o ustanovitvi društva Svetega Mohorja, ki pomeni seveda tudi jubilejnih 175 let organiziranega slovenskega založništva. Mohorjeva je prva organizacija, ki je povezala in duhovno zedinila Slovence celotnega etničnega prostora. Slovence navadila brati, moliti in jih vodila do vsakršnega napredka. Mohorske knjige so Slovencem prinesli večjo bralno, pismeno, širšo izobrazbo, lažje razumevanje Svetega pisma, poglabljanje krščanske vere, gradivo za šole, strokovna in splošna gospodarska znanja, znanstveno literaturo, razvedrilo in vse splošno omiko v materinem jeziku. Globoka duhovna in kulturna vizija blaženega škofa Antona Martina Slomška je tako pred 175 leti priklicala k življenju Mohorjevo družbo, ki je ves čas iskala in v vseh krizah prelomnih časov tudi našla odgovore na svoje zastavljeno poslanstvo s knjigo prebujati slovenskega človeka za ljubezen do lastnega jezika, naroda in vere.«

Zaradi novonastalih mej po prvi svetovni vojni danes delujejo tri Mohorjeve družbe, v Celovcu, Celju in Gorici, vse tri kot samostojne pravne osebe v treh državah, a v sodelovalni povezanosti skupnih korenin. In ni veliko organizacij, ki bi se ponašali s tako dolgo zgodovino neprekinjenega delovanja.

V nadaljevanju so bile predstavljene vse tri samostojne Mohorjeve družbe ter njihovo poslanstvo in izzivi v sodobnem času. Po njihovem prepričanju je knjiga pomembna vrednota slovenstva, njena moč pa ni odvisna od spremenljivega dojemanja. Potrebnega je več prizadevanja za ohranjanje in kultiviranje pismenosti ter opozarjanje na pomembnost slovenske knjige kot varuhinje jezika. Pomembno je tudi, da ima slovensko založništvo v Mohorjevi družbi odgovornega branika kakovostne, klasične in tradicionalne literature. Predstavnika neprecenljive žive vezi med preteklostjo in prihodnostjo, ob literarnem modernem razvoju z duhovnimi koreninami, izročilom in tradicijo Slovenstva v vsem etičnem prostoru, s tem neslutenih možnosti, ki jih pretekle in prihodnje knjige ponujajo bralcem.

FOTO: Jože Potrpin

V razpravi pa je dr. Ozvatičeva še poudarila, da se Mohorjeva družba ne podreja vsem sodobnim trendom in tehnološkemu razvoju, ki bi lahko zmanjšal pomen knjige. Knjiga in branje ostajata »varno vzletišče« za človeštvo, še posebej v otroštvu. Prednost daje kakovostni literaturi in ustvarjanju vsebin, ki so smiselne, vredne in potrebne za človeštvo, ne zgolj poslovnim rezultatom. Uspeh zahteva skrbno načrtovanje, kakovosten odnos z ustvarjalci in aktivno prisotnost med bralci. Pomembno je, da založbe ostanejo založbe in ne le knjigotržci ali uvozniki tuje literature. Javna in državna podpora knjigi pa je vsekakor nujna za preživetje slovenskega založništva.

Msgr. Ivan Olip je opozoril na pomen knjige v digitalni dobi. Kljub digitalizaciji in napredku knjiga ostaja pomembna kulturna vrednota. Opaža, da primanjkuje posameznikov, ki bi razpečevali slovenske knjige, in pomanjkanje slovenske pismenosti med mlajšimi generacijami.

Msgr. Ivan Olip, predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu. FOTO: Jože Potrpin

Dr. Karl Hren je izpostavil da sta medijska pozornost in podpora iz Slovenije ključni za krepitev položaja družbe v Celovcu, kjer so mediji pod pritiskom in manjšinski jeziki težje opazni. Ta podpora preprečuje občutek osamljenosti in utrjuje njihovo delo. Celovška Mohorjeva družba se od ostalih Mohorjevih družb razlikuje po tem, da založništvo ni njena edina dejavnost. Integrirana struktura pomaga pri ohranjanju manjšinskega jezika. Celovška Mohorjeva družba je »slovenski most« v germanski svet, podobno kot Goričani predstavljajo most v romanski svet. Skupaj so vse tri Mohorjeve družbe močnejše. Celovška je največja založba na avstrijskem Koroškem. Velik del produkcije predstavljajo šolske knjige (slovenske in nemške). Z založniško dejavnostjo in izdajanjem knjig pomembno oblikuje javno mnenje oz. najbolj vplivnih posameznikov in ima širšo prepoznavno vlogo tudi v nemškem prostoru.

Dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve družbe v Celovcu. FOTO: Jože Potrpin

Msgr. Renato Podbersič je med drugim izpostavil, da je Goriška Mohorjeva družba najmanjša med sestrskimi družbami in ima pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske identitete in jezika v Italiji ter deluje kot most med kulturami in narodi. Pomemben poudarek pa dajejo izdajanju knjig o osebah, ki so bile preganjane med fašizmom in komunizmom, še posebej duhovnikih, obsojenih na smrt ali dolge zaporne kazni. Ti posamezniki so priznani kot branitelji slovenske narodnosti ob meji, imenujejo jih »Čedermaci«, in na to temo skoraj vsako leto izide nova knjiga. Družba se posveča tudi povezovanju posvetnega in duhovnega prostora, vključno z raziskovanjem božjih poti in središč, kjer se je razvijala duhovna kultura.

FOTO: Jože Potrpin

Marko Tavčar je predstavil strukturo Goriške Mohorjeve družbe, poslanstvo in cilje, sodelovanje z drugimi Mohorjevimi družbami. Vseslovenska bralna značka je zelo koristna za šolske otroke v zamejstvu, saj so v ta projekt vključene tudi otroške knjige Goriške Mohorjeve družbe. Bralni projekt Primorci beremo pa je čezmejna pobuda, ki povezuje knjižnice v zamejskem in širšem primorskem prostoru.

Marko Tavčar, tajnik Goriške Mohorjeve družbe. FOTO: Jože Potrpin

Lojze Kozar pa je še posebej poudaril, da Mohorjeva družba ni nastala v osrednji Sloveniji (Ljubljani), temveč v Celovcu, na obrobju slovenskega etničnega ozemlja. Danes Celovška in Goriška Mohorjeva družba prav tako delujeta na obrobju. In tudi sam predsednik Celjske Mohorjeve prihaja iz Prekmurja, ki se je osrednji Sloveniji priključilo šele pred stotimi leti, kar ponazarja to povezanost z obrobjem. Vendar poslanstvo Mohorjeve družbe ni omejeno le na fizično, geografsko obrobje slovenstva. Vključuje tudi skrb za »obrobje«, kjer slovenska beseda in kultura morda nista več prioriteta, ali za posameznike, ki se počutijo duhovno, kulturno ali kako drugače na robu.

Lojze Kozar, predsednik Društva Mohorjeva družba. FOTO: Jože Potrpin

Vse tri Mohorjeve družbe si prizadevajo, da knjiga doseže te ljudi, jim prinaša upanje in duhovno bogastvo. Skratka, skrb za obrobje je ključna za krepitev celotnega slovenskega naroda. Močno obrobje pomeni močno celoto. Če se obrobje krha, se osrednji prostor zožuje.