Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Moj Bog, pomagaj, rad bi še živel!«

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 20. 02. 2021 / 09:32
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 23.02.2021 / 12:46
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

»Moj Bog, pomagaj, rad bi še živel!«

»Moj Bog, pomagaj, rad bi še živel!«
Življenjska zgodba zdravljenega alkoholika Petra Senekoviča.

Peter Senekovič se danes, po 24 letih stroge abstinence, spominja pekla, ki ga je v njegovem življenju povzročal alkohol. FOTO: Miloš Vujinović/Sportida



»Še tega spijem, od jutri naprej pa konec. Kako pogosto izrečena obljuba – sebi in družini. A po dveh dneh sem bil spet v gostilni. Ponavljalo se je dan za dnem, leto za letom. Želel sem nehat piti, hkrati je bila moja edina skrb, kako priti do pijače. Možgani alkohola ne prosijo, ampak zahtevajo! Znašel sem se v položaju, ko je bil ves svet proti meni, ja, še pes se je umaknil v drug prostor, ko sem pijan prišel domov. Kako naj vendar preživim med jastrebi, ki bi mi radi vzeli alkohol? Želel sem oditi, oditi za vedno …« (Zgodbo zdravljenega alkoholika predstavljamo v novi Družini v rubriki Osebno)

Dokazovanje, borba za sprejetost

Peter Senekovič se danes, po 24 letih stroge abstinence, spominja pekla, ki ga je v njegovem življenju povzročal alkohol. Od srednješolskih let ga je skoraj četrt stoletja imel v svojih krempljih. Spominja se prvih »kozarčkov«: z vrstniki so igrali nogomet, v garaži ob igrišču je nekdo točil »špricar«. Čeprav je bil najmlajši med njimi, je seveda poskusil, želel je biti frajer. »Bil sem v letih, ko sem si okrog sebe ustvarjal svet, v katerem bi preživel, se dokazal, dobil prijatelje, svet, v katerem bi bil sprejet. Ja, šlo je za borbo za sprejetost,« pripoveduje. Obiskoval je ključavničarsko šolo in že med vajeništvom v bližnji tovarni so delavci, še pred začetkom šihta ob 6. uri zjutraj, v bližnjem bifeju postavili predenj na šank kozarček konjaka. »Za dobro voljo, za moč, so mi rekli.« /…/ Tudi kot že izučen ključavničar je dosti delal na terenu, z izkušenimi pivci. »Pijančki smo najboljši delavci, pridni, močni in še zabavni,« pove iz izkušnje.


Danes Peter Senekovič ve, da je ravnal po vzorcu očeta. Takrat se tega ni zavedal, nihče ga ni na to pripravil, ga opomnil, ko je bil še čas. FOTO: Miloš Vujinović/Sportida


Delal in gradil, zraven pa popival

Danes Peter Senekovič ve, da je ravnal po vzorcu očeta. Takrat se tega ni zavedal, nihče ga ni na to pripravil, ga opomnil, ko je bil še čas. Čeprav je od očeta že od malega bežal, bil je alkoholik, nasilen, tepel je ženo in otroke, je bil alkoholizem svet, ki mu je bil edini poznan in domač. Od doma, kjer je bil nenehno lačen in tepen, je kot najstnik odšel, a vzorec je odnesel s seboj. S kompleksom manjvrednosti, v iskanju nove družbe, tako v šoli in pozneje v službi, kot tudi na področju športa – bil je nogometaš in trener atletov – je za cilje, ki si jih je postavil, »pregoreval«, dajal vse od sebe, da bi ga le imeli radi. V boju z alkoholom pa je izgubljal. Eden od ciljev, ki si jih je kot najstnik zastavil, je bil tudi, da si ustvari družino, zgradi dom, vikend. »Vse to sem dosegel, veliko sem delal in gradil, zraven pa popival. Vedno več, število 'piv', kot se reče, se je strmo dvigalo v nebo.«

Sem imel prometno nesrečo? Kje je avto?

Družina je bila finančno dobro situirana, Peter je imel službo, žena Vlasta šiviljsko obrt z več zaposlenimi. »Prva leta zakona sem še lahko skrival alkohol, ko pa so se ženi in otrokoma začele odpirati oči, sem igral igro sprenevedanja. Odvisniki smo izvrstni manipulatorji,« pripoveduje Peter, ki sicer nikoli ni bil nasilen ali razgrajaški. To si je obljubil, pravi, da nikoli ne bo kot oče. /…/

Kako se je Peter Senekovič odločil za zdravljenje v takratnem zdravilišču na Pohorju? Kaj vse je preživljal med zdravljenjem? In kaj sporoča danes zasvojencem z alkoholom? O tem v novi številki tednika Družina (štev. 8/2021).

Psihiater Jože Kociper o Petru Senekoviču:

Peter je čudovit človek, v sebi nosi pekel in nebo. Cenim njegovo pristnost, ponižnost in iskren stik s seboj in drugimi. Ponosen je, da je šel in prišel skozi pekel alkoholizma, in hvaležen, da lahko tretje desetletje uživa življenje s svojo ženo, otroci in vnuki. Je živi dokaz, kako abstinenca izvira iz odločitve in iskrenega sprejemanja pomoči najbližjih ljudi. Kandidate za zdravljenje alkoholizma bi rad poslal k njemu in njegovi ženi na pogovor. Solidarna pomoč in zgled rešujeta.

_ _ _

*Celoten prispevek je objavljen v Družini (8/2021).*

*Družina na facebooku TUKAJ.*

*Družina na twitterju TUKAJ.*
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Ali ponuditi pomoč družini, v kateri vlada alkoholizem?

Pridružite se akciji 50 dni brez alkohola [VIDEO]

P. Gostečnik: »Alkoholik, ki preneha piti, je heroj«

Akcija Slovenske karitas 40 dni brez alkohola

Nalaganje
Nazaj na vrh