Predvsem te torej prosim: prosite, molite, posredujte in se zahvaljujte za vse ljudi (1 Tim 2,1). Apostol Pavel je to prosil mladega prijatelja Timoteja, ki je vodil Cerkev v Efezu. Zavedal se je, da Timotej vztrajno prosi za Božjo milost zase in za ljudi, za katere je skrbel. Zato ga je spodbujal, naj potrebe ljudi prinaša pred Boga, »ki hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice« (1 Tim 2,4).

Celoten esej si preberite v reviji Beseda med nami.

Bistvo priprošnje je prepričanje, da nam Bog, »ki hoče, da bi se vsi ljudje rešili«, naroča, naj se mu pridružimo pri njegovem odrešenjskem načrtu, tako da predenj prinašamo svoje molitve. Ugaja mu, ko mu povemo, kaj nam leži na srcu: obsežne potrebe, kot sta varstvo in mir na svetu, ter bližje, kot sta varstvo in mir ljudi okoli nas. Hoče, da prihajamo k njemu v zaupanju, da je dober Bog, ki nam želi pomagati. Nikoli več naj ne mine dan, da ne bi molili za domače in prijatelje. Mreže vrzimo še širše, da bomo zajeli še sosede, Cerkev, mesto in svet. Tako kot je Jezus pri zadnji večerji prosil Očeta, naj nas vodi in varuje, tudi mi prosímo Boga, naj nas vodi in varuje danes in vse dni.

Bodimo vztrajni

Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati (Lk 18,1).



Katero priliko jim je povedal Jezus? Zgodbo o vdovi, ki je vztrajno prosila nepoštenega sodnika, naj presodi v njeno korist. Naposled je zmagala ne zato, ker bi sodnik postal pošten, temveč ker ga je utrudila njena vztrajnost. Če se je pokvarjeni sodnik končno vdal, je vprašal Jezus, koliko bolj nam bo Bog, ki je pravičen in usmiljen, odgovoril in nas uslišal. »Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu?« (Lk 18,7) Ob neki drugi priložnosti je Jezus dejal: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: 'Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,' in mu bo oni znotraj odgovoril: 'Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.' Povem vam: Če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje. … Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo« (Lk 11,5 10). Ti priliki ne bi mogli biti jasnejši. Naš Bog ni nepošten sodnik niti ni nezanesljiv prijatelj, ki noče, da ga kdo nadleguje. Naš nebeški Oče je.

Celoten esej si preberite v reviji Beseda med nami.