Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Most proti Jeruzalemskem templju buri duhove

Objava: 02. 11. 2011 / 09:27
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:10
Ustavi predvajanje Nalaganje

Most proti Jeruzalemskem templju buri duhove

Spor med mestnim svetom in islamskimi oblastmi glede razpadajočega mostu za pešce.

Morebitna novogradnja mostu za pešče proti Tempeljski gori v Jeruzalemu skrbi za hudo kri. Mestni svet je po navedbah tamkajšnjih medijev izdal navodilo, da je potrebno stari most podreti in v naslednjem mesecu dni pričeti z gradnjo novega. Svojo odločitev so utemeljili z dejstvom, da je sedanji most v resnično slabem stanju.

Islamske oblasti rušenje mostu odločno zavračajo in trdijo, da le pri njih lahko sprejemajo odločitve o omenjenem mostu. Pred tem so izrazili tudi bojazen, da bi razkopavanja za novo gradnjo lahko ogrozila temelje mošeje Al Aqsa, novi most pa bi izraelski vojski in judovskim naseljencem omogočal napad na mošejo.

Namestnik jeruzalemskega župana, David Hadari, je v pogovoru za izraelske medije poudaril, da je Tempeljska gora v pristojnosti izraelskih oblasti, kar bi morala upoštevati tudi mestna uprava. Če je torej most v nevarnosti, da se poruši, ga je potrebno podreti in na njegovem mestu zgraditi novega.

Mugrabski most povezuje trg ob zidu objokovanja s ploščadjo pred mošejo Al Aqsa. Že v mesecu marcu je jeruzalemska mestna uprava prižgala zeleno luč za sporno novogradnjo. Mugrabska vrata nad zidom objokovanja so trenutno edini dostop proti Tempeljski gori za nemuslimane. Od leta 1967 so vrata pod neposrednim nadzorom izraelskih oblasti. Stari dostop do vrat se je leta 2004 delno porušil, nadomestili so ga z začasno leseno konstrukcijo. Na njenem mestu naj bi zdaj zgradili jekleni most.

V preteklosti je že večkrat prišlo do krvavih spopadov, saj se muslimani v svojem svetišču čutijo ogrožene zaradi morebitnih gradbenih del, ki jih načrtujejo Izraelci. Izraelske oblasti pa islamski skupnosti očitajo, da bi z gradnjo podzemne mošeje načrtno odstranila sledi judovske navzočnosti na tem svetem kraju.

Tempeljska gora, kjer je nekoč stal Jeruzalemski tempelj, je za jude posvečen kraj in že od 13. stoletja molijo ob zidu objokovanja. Od 7. stoletja dalje so na tem kraju prisotni tudi muslimani, za katere je mošeja Al Aqsa izhodišče nočnega vnebohoda preroka Mohameda in s tem njihov tretji najsvetejši kraj za Meko in Medino.

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh