Mostar med 1890-1900 FOTO: Wikipedia

V hercegovski prestolnici Mostar je nova pobuda vzbudila upanje na večje sožitje med tamkajšnjimi narodnostmimi skupinami, poroča avstrijski Kathpress. Po obnovi znamenitega »Starega mostu«, uničenega v vojni med 1992 in 1995, ki povezuje nekdanje muslimanske in katoliške četrti v mestu, je zdaj Mostar z urami na cerkvenem zvoniku nove pravoslavne stolnice sv. Trojice dobil novo znamenje ekumenskega in medverskega sožitja.

Kot je sporočil pravoslavni duhovnik Duško Kojić, so darove za tri ure – z njihovo namestitvijo se je zaključila obnova cerkve, ki so jo začeli že leta 2010 – prispevali ne le srbski pravoslavni verniki, temveč tudi hrvaški katoličani in bosanski muslimani. V spomin na različne darovalce so ure opremljene z napisi v cirilici, rimskimi in arabskimi številkami, kažejo pa isti čas. S tem naj bi optično in akustično izpostavili tako razlike kot monoteistično usklajenost med religijami in veroizpovedmi.

Islamsko-krščansko sožitje je bilo pomembno že na začetku gradnje stolnice sv. Trojice v letih med 1863 in 1873. Svetišče v pravoslavnem okolišu »Zahumlje in Hercegovina«, katerega škof je takrat sodil še pod ekumenski patriarhat, je na svojem zemljišču postavil turški upravitelj Mostarja, feldmaršal Omar Lütfi Paša. To je bil pravoslavni Srb, ki je iz kariernih razlogov prestopil v islam, vedno pa je ostal naklonjen svoji izvirni veri. Za gradnjo stolnice sv. Trojice, takrat največje krščanske cerkve na Balkanu, je velikodušen dar prispeval tudi sultan Abdülhamid (1861-76).