Pred akademijo je bila spominska maša za Ivana Omana v župnijski cerkvi sv. Jakoba. FOTO: Tatjana Splichal

Pred akademijo, ki je pod geslom »Slovensko zadružništvo – včeraj, danes in jutri« napolnila Kristalno dvorano Sokolskega doma Škofja Loka in je bila druga po vrsti (prvo so izpeljali predlani), je bila v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki še spominska maša za Ivana Omana, ki jo je daroval domači župnik Matej Nastran.

Utrinek iz cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki. FOTO: Tatjana Splichal

Glavni pobudnik ustanovitve SKZ

Uvodoma je nekdanji predsednik Muzejskega društva Škofja Loka mag. Aleksander Igličar kratko orisal življenje in delo Ivana Omana (1929–2019), ki je gospodaril na Karlinovi kmetiji v Zmincu. Bil je ljubeč mož in oče šestim otrokom, sicer pa glavni pobudnik ustanovitve prve slovenske demokratične stranke po 2. svetovni vojni, Slovenske kmečke zveze, 12. maja 1988 in njen dolgoletni predsednik.

Mašo je daroval škofjeloški župnik Matej Nastran. FOTO: Tatjana Splichal

Član predsedstva in nato poslanec

Ustanovitev SKZ je bila del korenitih družbenih in političnih sprememb, ki so dosegle vrh z ustanovitvijo samostojne države Slovenije in vzpostavitvijo parlamentarne demokracije. Ivan Oman je bil na volitvah aprila 1990 izvoljen v takratno petčlansko predsedstvo Republike Slovenije, pozneje pa je bil poslanec Državnega zbora.

Spominska maša za Ivana Omana. FOTO: Tatjana Splichal

Zgodovinski razvoj zadružništva v Sloveniji

Sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani dr. Žarko Lazarević je predstavil zgodovinski razvoj zadružništva v Sloveniji. Njegovo osnovno poslanstvo je bilo pomagati kmetom, obrtnikom in trgovcem pri izboljšanju njihovega gospodarskega in socialnega položaja. V zadruge so se povezovali majhni kmetje in obrtniki, saj so skupaj predstavljali večjo gospodarsko moč.

Prvi od štirih predavateljev dr. Žarko Lazarević. FOTO: Tatjana Splichal

Velika vloga Janeza Evangelista Kreka

Kot je slikovito predstavil prvi od štirih predavateljev Lazarević, je »zadružništvo orodje za preživetje v kapitalizmu, ne pa orodje za spreminjanje družbe«, dodal pa še, da je imel veliko vlogo pri razširjanju zadružništva na Slovenskem pred prvo svetovno vojno duhovnik Janez Evangelist Krek, neutruden borec za pravice slovenskih kmetov in delavcev.

Sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani dr. Žarko Lazarević. FOTO: Tatjana Splichal

Delovanje zadružnega sistema danes

Predsednik Zadružne zveze Slovenije (ZZS) Borut Florjančič je predstavil delovanje zadružnega sistema v sedanjem času. V ZZS je vključenih nad 80 večinoma kmetijskih zadrug, ki poslujejo zelo različno, skupaj pa ustvarijo skorajda milijardo evrov prodaje. ZZS pa s 14 sodelavci zadrugam nudi strokovno pomoč na različnih poslovnih področjih.

Štirje predavatelji in zadnja dva predsednika Muzejskega društva Škofja Loka, prejšnji mag. Aleksander Igličar in zdajšnja Helena Janežič. FOTO: Tatjana Splichal

Zgodovinski pomen zadružništva za obstanek slovenske narodne identitete

Štefan Domej, kmet iz Pliberka, predsednik Zadruge Market Pliberk, dolgoletni odbornik Koroške kmetijske zbornice in pliberški občinski svetnik, je predstavil svoje izkušnje delovanja v zadružnem sistemu v Avstriji in izpostavil zgodovinski pomen zadružništva za obstanek slovenske narodne identitete.

Med gosti sta bila tudi škofjeloški župan Tine Radinja in predsednik SLS Marko Balažic. FOTO: Tatjana Splichal

Lokalna pridelava in ohranitev podeželja

Po njegovem moč zadružništva vedno bolj omejuje ekonomija obsega nekaterih velikih zasebnikov, obenem pa v upravljanje lokalnega okolja posegajo velike korporacije in finančne inštitucije. Domej je prepričan, da mora imeti zadružništvo tako v Avstriji kot v Sloveniji za cilj lokalno pridelavo in ohranitev podeželja.

Mag. Aleksander Igličar je orisal življenje in delo Ivana Omana. FOTO: Tatjana Splichal

Polovica slovenskih kmetij bo propadla

Tudi profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti in kmetovalec na kmetiji pri Horjulu prof. dr. Stane Kavčič je izpostavil vpliv finančno močnih subjektov, ki krojijo poslovno okolje kmetov, in posvaril, da bo v prihodnjem desetletju polovica slovenskih kmetij propadla, ker zaradi majhnosti ne bodo mogle preživeti, a se bodo na njih račun druge kmetije okrepile in ravno zato preživele.

Za glasbeno kuliso sta poskrbela Janez Triler in njegov sin Jan na klavirju. FOTO: Tatjana Splichal

Kmetija bi morala poslovati kot podjetje

Po njegovem bi morala kmetija poslovati kot podjetje, katastrofalno pa se mu zdi dejstvo, da zdaj okrog dve tretjini njihovih prihodkov predstavljajo različne subvencije. V tem pogledu je Kavčič kritičen zlasti do vladajočih, ki nimajo posluha za reševanje realnih težav, temveč želijo biti z obljubami všečni volivcem.

Domači tenorist Janez Triler. FOTO: Tatjana Splichal

Zbrane nagovoril tudi škofjeloški župan

Za glasbeno kuliso na akademiji sta poskrbela domači tenorist Janez Triler in njegov sin Jan, ki ga je spremljal na klavirju. Uvodna pesem Slovenec sem je ogrela srca udeležencev, ki so vstali in izkazali spoštovanje njenemu globokemu sporočilu. Pred nastopi predavateljev je zbrane nagovoril tudi škofjeloški župan Tine Radinja.

Razstava Zadružne zveze Slovenije v preddverju Sokolskega doma Škofja Loka. FOTO: Tatjana Splichal

Kmetijske zadruge ščitijo kmete na deželi

V preddverju Sokolskega doma si je bilo mogoče ogledati razstavo Zadružne zveze Slovenije »Kmetijske zadruge ščitijo kmete na deželi« ob 150-letnici zadružništva. Po koncu akademije pa je za pogostitev udeležencev, ki so se še dolgo zadržali v sproščenem pogovoru, poskrbela Kmetijsko-gozdarska zadruga Škofja Loka.