Ukinitev župnije pomeni, da ta preneha obstajati kot samostojna župnija in postane podružnica skupne župnije, verniki ukinjene župnije pa postanejo župljani skupne župnije. Za župnika je takšen način upravljanja z župnijo bolj obvladljiv, saj vodi samo eno pravno enoto in ne - na primer - treh različnih. Za marsikaterega vernika pa to predstavlja veliko spremembo, saj je za marsikoga pripadnost župniji del identitete in načina življenja.

Seznam pridruženih župnij in povečanih župnij: župniji Blagovica se pridruži župnija Šentožbolt. Župniji Brdo se pridružita župnija Češnjice in župnija Zlato Polje. Župniji Prežganje se pridruži župnija Janče. Župniji Selca se pridruži župnija Bukovščica. Župniji Stari trg pri Ložu se pridruži župnija Babno Polje. Župniji Sv. Duh pri Škofji Loki se pridruži župnija Žabnica. Župniji Trata - Gorenja vas se pridružijo župnija Leskovica, župnija Nova Oselica in župnija Stara Oselica. Župniji Železniki se pridružita župnija Dražgoše in župnija Zali Log.

Arhidiakon (to je škofov pooblaščenec) za Gorenjsko Urban Kokalj je prepričan, da z združevanjem župnij vsi le pridobijo in ničesar ne izgubijo. Poudarja, da je prihodnost v povezovanju in združevanju. »Pomembno je, da se ljudje zavedajo, da ne bodo ničesar izgubili. Cerkev in župnišče jim ostaneta, ostala bo tudi kateheza, če bo le mogoče, in redna maša, dokler se bo dalo,« je dejal. »Želimo povezovati vernike, saj je dinamika bogoslužja in kateheze drugačna, če nas je več,« je dejal.

Kateri so razlogi za ukinjanje župnij?

Dokončno odločitev o ukinitvi župnij je sprejel nadškof Stanislav Zore na podlagi pogovora na seji dekanov, sklepa Duhovniškega sveta in v skladu z zakonikom cerkvenega prava. Arhidiakon Kokalj je razložil, da so se za ukinitev in pridružitev večjim župnijam odločili predvsem zaradi krčenja občestva, pa tudi zaradi pomanjkanja duhovnikov.

Tudi po Gorenjskem upada število rojstev, poleg tega je vedno manjši delež otrok krščen, zato imajo ponekod zelo malo otrok pri katehezi. Pri združevanju so upoštevali tudi oddaljenost od večje župnije, zgodovinsko povezanost med župnijama, pa tudi obremenjenost župnika v večji župniji. »Število nedeljnikov ni edino merodajno, bolj pomembno je, kako živo je občestvo,« je pojasnil Urban Kokalj.

Manj administrativnega dela za župnika

Premoženje ukinjenih in pridruženih župnij preide v last povečanih župnij, vendar je nadškof Zore v obvestilu, ki so ga objavili tudi v župnijskem listu župnije Selca, poudaril, da se prihodki iz tega premoženja uporabljajo za vzdrževanje cerkva iz pridružene župnije. »Tako bodo novonastale podružnice še naprej upravljale s svojim premoženjem.« Župniki bodo pri tem sodelovali s ključarji novonastalih podružnic.

Urban Kokalj je povedal, da ima župnik precej manj administrativnega dela z eno župnijo, kot če vodi več župnij v soupravi. »Ko vizitiram župnije, vidim, da morajo župniki, ki imajo v soupravi tri župnije, za vsako župnijo pisati svoje poročilo, posebej voditi transakcije in skrbeti za matične knjige. Tega dela ni malo,« je povedal. Zaveda se, da bi veliko upravnega dela lahko opravili tudi laiki, vendar je pojasnil, da laiki marsikje za to še niso dovolj usposobljeni, prav tako pa bi marsikdo za to delo želel plačilo. »Župnija, ki ima manj kot 70 evrov nedeljske nabirke, ki je edini redni dohodek, tega ne more plačevati.«

Vsaka podružnica bo imela v župnijskem pastoralnem svetu in župnijskem gospodarskem svetu ustrezno število predstavnikov, ki bodo podružnico zastopali v župniji tako na pastoralnem kot na gospodarskem področju, je še določil nadškof Zore.

Arhidiakon Kokalj: Ničesar ne bomo izgubili, le pridobili bomo

Ukinitev župnije ne pomeni ukinitve maše, je poudaril arhidiakon Kokalj. »Maše naj se vzdržujejo, dokler se le da, le urnik se mora malo prilagoditi. Tudi v glavnih župnijah se bodo morali malo prilagoditi.« Povedal je nekaj primerov iz praktičnega življenja župnij. Na Bledu imajo na primer tri župnije skupne telovske procesije, podobno je v Žabnici in pri Svetem Duhu. Na Jesenicah na vseh treh župnijah ohranjajo katehezo, skupno pa imajo pripravo na birmo. Marsikje imajo že sedaj skupne seje župnijskih pastoralnih svetov. »Spremembe so priložnost za rast, za širino, za novo razumevanje Cerkve. Morda se bo kdo v širšem občestvu celo lažje vključil v župnijsko življenje, saj so po kakšnih manjših župnijah morda koga ovirale kakšne osebne zamere. Ničesar ne bomo izgubili, samo pridobili bomo,« je prepričan.

»Zmeraj je bilo tako – ta argument ne zdrži«

Verniki v ukinjenih župnijah so se različno odzvali na novico o tem, da se bo njihova župnija pridružila večji sosednji župniji. Arhidiakon Kokalj je povedal, da ponekod spremembo razumejo, saj vidijo potrebo po tem, da se situacija izboljša, v posameznih župnijah pa so župniki naleteli na odpor in nerazumevanje. Pripadnost župniji je za marsikoga del njegove identitete, navajeni so, da je že vse njihovo življenje neka župnija samostojna in so veliko prispevali k njenemu razvoju, zato ukinitev doživljajo zelo osebno.

»Ko gledam izkušnje nekaterih župnikov, lahko rečem, da so ljudje ponekod preveč ozki in grobi. Od ljudi, ki so v jedru župnij, bi pričakoval več širine in razumevanja,« je dejal Urban Kokalj. Izpostavil je, da je Cerkev več kot le župnija.

Poglejte še video pogovor: Prihodnost župnijskega življenja