Aljaž Baša. FOTO: Osebni arhiv

Aljaž Baša, župnik župnij Grad na Goričkem, Sveti Juriju v Prekmurju in Kuzma

Ob zmanjševanju števila duhovnikov in bogoslovcev v treh župnijah, ki jih upravljam, opažam in čutim zvestobo mnogih vernikov, tiho in počasi pa rastejo nove oblike občestvenosti. Laiki že pomembno sooblikujejo pastoralno delo, potrebno pa jih bo dobro izobraziti ter jim dati mesto v župnijah. V prihodnosti se vidim še vedno med ljudmi in za ljudi, morda z manj zunanjih obveznosti in več poudarka samo na delitvi svetih zakramentov, osebnem pa spremljanju, oznanjevanju in povezovanju občestev. Verjamem, da prihodnost Cerkve temelji na iskrenem sodelovanju: ko duhovniki in laiki povežemo darove, karizme in odgovornost, lahko pastorala kljub izzivom ostane živa in celo zacveti v novih oblikah občestva in služenja.

Rok Pogačnik. FOTO: Tatjana Splichal

Rok Pogačnik, upravitelj župnije Križe

Menim, da v nekaterih škofijah še nismo zares doživeli, kaj pomeni manko duhovnikov, in občasno se zdi, da se ne zavedamo, da nas čez deset let čaka precej drugačen način delovanja naših župnij. Ne samo delovanja duhovnikov, ampak celotnih župnij, ker bodo prilagoditve vseh nujne, če želimo kot Cerkev učinkovito apostolsko delovati v svetu. Čeprav sem z letošnjim avgustom prevzel župnijo, si nikoli nisem zares želel biti župnik. Morda tudi zato, ker se je na duhovništvo – preko vloge župnika – nabralo toliko drugih vlog, da je Jezusova ljubezen kdaj težko vidna. Pred dnevi se je zgodilo, da sem se – kljub temu da sem delal ves dan – samo eno uro dneva ukvarjal s tem, za kar sem bil zares posvečen: takrat, ko sem maševal in molil brevir. Verjamem pa, da moramo še naprej moliti in delati za nove duhovne poklice in da bodo laiki odgovorno prevzemali delo, ki ga lahko opravijo tudi oni, in da bo Gospod ostajal z nami.

Matej Gnidovec. FOTO: Siniša Kanižaj

Matej Gnidovec, župnik župnije Leskovec pri Krškem

Skozi leta v pastorali kot kaplan in sedaj kot župnik vidim hitro spreminjanje trenda, kakor sem ga opazoval v času priprave in študija v bogoslovju. Kakor pada število porok, tako pada tudi število mašniških posvečenj. Kolikor večja bo zvestoba in svetost v zakonu in družini, toliko več bomo imeli tudi duhovnih poklicev. Vsi govorijo o vključevanju laikov v pastoralo. Težko je dobiti laike za sodelovanje, zdi se mi, da se držijo bolj ob strani. Laike potrebujemo marsikje, a imam občutek, da včasih želijo več opolnomočenja v stvareh, ki pritičejo duhovniku. Imel sem v glavi, da ima en župnik eno župnijo, zavedam pa se, da sem eden izmed redkih duhovnikov, ki ima samo eno župnijo. Ne vem in ne znam si predstavljati pastirske službe na soupravah, še bolj težko si predstavljam, da kje v tujini duhovnik samo enkrat na mesec obišče župnijo.

Mel Kovic. FOTO: Osebni arhiv

Mel Kovic, župnijski vikar župnij Postojna in Studeno

Kot mlad duhovnik menim, da ni razloga za obup ob upadu novih duhovniških poklicev. Zakaj? Na Zahodu trend upada počasi, resnično počasi, a se obrača. Gospod ni pozabil svojega ljudstva in mu pošilja novih delavcev. Potrebna je molitev – za svetost trenutnih in za nove duhovnike. Trenutni upad vidim kot možnost »prevetritve« – naloga nas duhovnikov je, da se ukvarjamo z bistvenimi stvarmi: oznanjanjem Kristusa in delitvijo zakramentov, ne pa da smo poleg tega še tajniki, računovodje, gradite-
lji … vse prej kot duhovniki. Ko bom čez deset let vstopal v enajsto leto svojega služenja Kristusu in njegovi Cerkvi, si želim, da bi bilo moje duhovništvo prav to – služenje Kristusu in ne administraciji. Tu nam lahko pomagajo laiki. Pomagajte nam, da bo naše službeno duhovništvo bogatilo vaše krstno; da bomo skupaj slavili Boga – vsak s svojimi talenti in v svoji službi.

Janez Pavel Šuštar. FOTO: Tatjana Splichal

Janez Pavel Šuštar, upravitelj župnije Ig

V pastorali opažam, da vedno bolj izginja družinska molitev, ker otroci pri verouku ne znajo niti osnovnih molitev, ki se jih običajno naučijo že v družini. Problem je tudi obisk nedeljske svete maše, saj je vse drugo pomembnejše. Zato je nekako »logična« posledica, da se vedno manj mladih odloča za duhovništvo in redovništvo, saj nimajo osnovne verske izkušnje od doma, na kateri bi lahko gradili in zaslišali Božji klic v posvečeno življenje. Sodelovanje laikov v Cerkvi se mi zdi pomembno, saj duhovnik na župniji vsega ne zmore sam in tudi ni vedno za vse stvari. Laiki so pomembni pri oblikovanju veroučne šole, pri gospodarskih projektih, pri pripravi bogoslužij in skrbi za skupnost, da smo vedno bolj povezani kot občestvo. Zagotovo si sebe čez deset let predstavljam na župniji, v pastorali, med ljudmi. Saj smo zato postali duhovniki, kajne?