Zapri
Iskanje

Na kratko: Na zemljevidu ECDC skoraj vsa Evropa temno rdeča

Za vas piše:
Spletno uredništvo
Objava: 13. 01. 2022 / 07:00
Čas branja: 9 minut
Nazadnje Posodobljeno: 13.01.2022 / 19:28
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Na kratko: Na zemljevidu ECDC skoraj vsa Evropa temno rdeča

Na kratko: Na zemljevidu ECDC skoraj vsa Evropa temno rdeča
Slovenija je v celoti temno rdeča, kar pomeni najslabšo epidemiološko sliko z vidika koronaepidemije, že vse od 23. septembra lani. FOTO: ECDC
Na danes posodobljenem zemljevidu Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) je skoraj vsa Evropa obarvana temno rdeče, tudi Slovenija.

Z rdečo barvo, ki pomeni nekoliko boljše epidemiološke razmere, so obarvane zgolj Romunija, skoraj celotna Poljska in polovica Madžarske. Kot poroča STA, je Slovenija v celoti temno rdeča, kar pomeni najslabšo epidemiološko sliko z vidika koronaepidemije, že vse od 23. septembra lani. V tej kategoriji so po novem skoraj vse evropske države; še pred tednom dni so bile vsaj delno rdeče Nemčija, Avstrija, Švedska in Norveška. S temno rdečo barvo so na zemljevidu ECDC označena območja, kjer 14-dnevna pojavnost okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev presega 500, pri izračunih pa upoštevajo tudi delež pozitivnih testov. M. M. Š.

Do sobote spet akcija Dnevi cepljenja

Od danes do sobote bo v Slovenije potekala druga akcija Dnevi cepljenja pod geslom Stopimo skupaj! Varno in zdravo naprej. Poleg zdravstvenih domov v njej sodelujejo še nekatere covidne bolnišnice in mobilne cepilne enote. »Vsakdo šteje in vsak odmerek zaščite šteje. Odločitev za cepljenje je odločitev za zdravje in za vrnitev v življenje, kot smo ga poznali pred marcem 2020,« je ob ponedeljkovi napovedi akcije dejal zdravstveni minister Janez Poklukar. Med prvo tovrstno akcijo med 19. in 23. decembrom je bilo proti covidu-19 opravljenih dobrih 76.500 cepljenj. M. M.

Ruski vojaki se umikajo iz Kazahstana

Več kot 2.000 vojakov pod vodstvom Rusije se je danes začelo umikati iz Kazahstana, kamor so bili napoteni, ko so se sprva mirni protesti zaradi zvišanja cen energentov spremenili v nasilje, ki je zahtevalo na desetine življenj. Umik naj bi trajal približno teden dni, poroča STA. Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je dejal, da postopen umik tujih vojakov ne bo trajal več kot 10 dni, ruski obrambni minister Sergej Šojgu pa je pozneje izjavil, da se bo umik mirovnih sil iz Kazahstana končal 19. januarja. Napotitev mirovnih sil v Kazahstan je bila prva tovrstna odločitev Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) pod vodstvom Moskve, ki jo Rusija pogosto označuje kot enakovredno Natu. Doslej se namreč ni vmešavala v nemire v Srednji Aziji, ki je sicer zelo povezana z Rusijo. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so skupne mirovne sile začele nalagati opremo na ruska vojaška transportna letala in se pripravljati na vrnitev na območja stalne razporeditve. M. M. Š.

Umrl Aleš Hauc

V 58. letu starosti je umrl nekdanji direktor Nove KBM in Pošte Slovenije Aleš Hauc, ki je bil zadnja leta samostojni podjetnik in predavatelj. Po diplomi na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti je poklicno pot začel leta 1991 kot svetovalec za financiranje podjetij pri Ekonomskem inštitutu v Mariboru. Pozneje se je zaposlil v takratni Krekovi banki, karierno pot pa od leta 2002 nadaljeval kot direktor mariborske enote Banke Koper. Na čelo Pošte Slovenije se je zavihtel leta 2005, po sedmih letih pa se je kot predsednik uprave preselil na takrat še državno Novo KBM. Banko je vodil skozi njena najbolj krizna leta, ko se je zaradi bremen iz predkriznih časov in posledične rasti slabih posojil znašla v težavnem položaju, da jo je morala država večkrat dokapitalizirati, pozneje pa v okviru obsežne sanacije največjih slovenskih bank tudi dokončno nacionalizirati ter del slabih terjatev prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank. Hauc je bil tudi predavatelj na Gea Collegeu in v izobraževalnem centru Združenja bank Slovenije, od leta 2008 pa je na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti predaval predmete s področja financ in bančništva. Bil je tudi član nadzornih svetov PBS in Športne loterije ter član strateškega sveta Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. T. M. 

V sredo potrjenih 6855 okužb

V sredo, 12. januarja, je bilo v Sloveniji ob 13.335 opravljenih PCR-testih potrjenih 6855 okužb s koronavirusom. Delež pozitivnih izvidov je znašal 51,4 odstotka. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pri nas trenutno 50.633 aktivnih okužb. Število potrjenih okužb je bilo v sredo sicer nižje kot dan prej, ko so zabeležili kar 7420 okužb. V sredo so opravili tudi 98.585 hitrih testov, katerih pozitivne rezultate preverjajo še s PCR-testi. Z enim odmerkom cepiva proti koronavirusu je po podatkih NIJZ pri nas cepljenih 1.255.109 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.198.889 ljudi. T. M. 

Spomenik v Bazovici s statusom kulturnega pomena

Po poročanju spletne strani Primorski dnevnik ima spomenik bazoviškim junakom na gmajni pri Bazovici po novem status kulturnega pomena. Postopek za to je lani avgusta sprožil Zavod za varstvo kulturne dediščine Furlanije-Julijske krajine. Četverico bazoviških žrtev oziroma junakov sestavljajo Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, ki so jih na vojaškem strelišču pri Bazovici septembra leta 1930 zaradi svoje protifašistične dejavnosti ustrelili. Z dodelitvijo statusa so vzpostavili podlago, da bi v prihodnje lahko postal spomenik državnega pomena. M. M.

V karanteni že 2.074 oddelkov osnovnih in srednjih šol

Število okuženih s koronavirusom iz dneva v dan raste tudi v vzgoji in izobraževanju. Po navedbah STA je bilo včeraj v osnovnih šolah v karanteni 1.417 oddelkov, v srednjih pa 657 oddelkov, skupno 2.074, kar je 643 več kot v torek. Predčasnih zimskih počitnic ne bo. Na ministrstvu stanje budno spremljajo in so v nenehnem stiku z vodstvi zavodov ter pedagoško, zdravstveno in epidemiološko stroko. Sledijo cilju in zavezam, da bodo naredili vse, da vrtci in šole ostanejo varni prostori in odprti kljub zahtevni epidemiološki sliki. Odločitev za izobraževanje na daljavo v primeru poslabšanja epidemioloških razmer je v pristojnosti ravnatelja, ki se po posvetovanju z ministrstvom in NIJZ odloči za prehod na izobraževanje na daljavo za določen čas, na ta način pa se zagotavlja možnost ukrepanja glede na območne epidemiološke razmere. Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo storili vse, da izobraževanje ostane v šolah in da se vzgojno-izobraževalni zavodi zapirajo zadnji. M. M. Š.

V pričakovanju novega leta

Večji del pravoslavnih vernikov, ki uporabljajo julijanski koledar, bo jutri, 14. januarja, praznovalo novo leto. Poleg Srbske pravoslavne cerkve se bodo opolnoči v novo leto podali tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. M. M.

Raziskava: manjše tveganje hospitalizacije bolnikov z omikronom

Obsežna raziskava ameriških znanstvenikov na skoraj 70.000 covidnih bolnikih v Kaliforniji, ki so se okužili s koronavirusno različico omikron, kaže, da omikron povzroča manj hudo obliko bolezni kot različica delta in pomeni znatno zmanjšano tveganje za hospitalizacijo in smrt ne glede na raven imunosti v populaciji, poroča STA. Bolniki, ki so se okužili z omikronom, imajo za polovico manjše tveganje, da bodo hospitalizirani, kot tisti, ki so se okužili z delto. Nevarnost, da bodo potrebovali intenzivno zdravljenje, je manjša za 75 odstotkov, nevarnost smrti pa manjša za več kot 90 odstotkov, je pokazala analiza podatkov kalifornijskega bolnišničnega sistema, v katerega je vključenih 4,7 milijona ljudi.
M. M. Š.

Več držav izgubilo glasovalno pravico v ZN

Kot je sporočil generalni sekretar Antonio Guterres Združenih narodov, je 11 držav zaradi neplačanih obveznosti izgubilo glasovalne pravice v ZN, poroča STA. Med njimi so denimo Iran, Venezuela, Sudan, Antigva in Barbuda, Kongo, Gvineja, Papua Nova Gvineja in Vanuatu. M. M.

Deset let od nesreče križarke Costa Concordia 

Na italijanskem otoku Giglio se bodo danes spomnili desete obletnice nesreče luksuzne ladje za križarjenje Costa Concordia in se poklonili 32 smrtnim žrtvam tragedije. Na ladji je bilo ta dan 4229 ljudi, od tega 3216 potnikov. Večinoma je šlo za turiste iz Italije, Nemčije in Francije. Po poročanju STA bo ob 21.45, ko je ladja trčila v podvodno čer, potekala procesija bakel, oglasile pa se bodo ladijske sirene. M. M.

Slovenci za začetek proti Severni Makedoniji

Slovenski rokometaši z današnjo uvodno tekmo proti Severni Makedoniji v Debrecenu začenjajo evropsko prvenstvo. Njihovi nasprotniki v skupini A so še favoriti prvenstva Danci (sobota) in Črnogorci (ponedeljek). Tudi dogajanje na prvenstvu bo očitno krojil koronavirus. V več reprezentancah so namreč že potrdili okužbe, tudi v slovenskem taboru, v katerem je okužen vratar Aljaž Panjtar. Tekma proti Severni Makedoniji bo na sporedu ob 18. uri. M. M.

V mariborski in celjski porodnišnici manj porodov kot prejšnja leta

V mariborski porodnišnici je bilo v zadnjih dveh letih manj porodov kot prejšnja leta, kar pripisujejo tudi vplivu koronaepidemije. Po navedbah STA so v letu 2020 v UKC Maribor zabeležili celo najvišji upad števila porodov med vsemi porodnišnicami v državi, manj porodov pa so imeli lani tudi v celjski bolnišnici. Povprečna starost mamic v Mariboru ostaja malo nad 30. letom, med novorojenčki je približno enako število dečkov in deklic. V letu 2020 se je rodilo tako 922 dečkov kot deklic, lani je bilo nekaj več dečkov. 49 in 44 je bilo dvojčkov, trojčkov lani ni in predlani ni bilo. V celjski porodnišnici so lani imeli 1.500 porodov, medtem ko jih je bilo leto prej 1.641. V letu 2021 se je rodilo 801 dečkov, kar je 52 manj kot leta 2020, in 708 deklic, leto prej pa se jih je rodilo 93 več. Lani so se devetkrat rodili dvojčki, leta 2020 pa 13-krat. V celjski porodnišnici se je torej lani rodilo 1.509 novorojenčkov, leta 2020 pa 1.654. M. M. Š.

Berlusconi s podporo desnice v boj za novega predsednika Italije

Deset dni pred volitvami novega italijanskega predsednika je desnosredinsko zavezništvo danes podprlo za mnoge sporno predsedniško kandidaturo nekdanjega premierja Silvia Berlusconija, poroča STA. Berlusconi je medtem v enem svojih časnikov, dnevniku Il Giornale, objavil celostranski oglas, v katerem izpostavlja največje dosežke svoje desetletja dolge politične in podjetniške kariere. Berlusconija podpirajo stranke Liga, Naprej Italija in Bratje Italije. Predsednika države Italijani ne volijo neposredno na volitvah, ampak ga izbirajo člani obeh domov italijanskega parlamenta in predstavniki 20 italijanskih dežel. Ti bodo volitve naslednika Sergia Mattarelle, ki se mu sedemletni mandat izteče februarja in se ni odločil potegovati za še drugega, začeli 24. januarja. Trajale bi lahko več dni, saj je v prvih dveh krogih za zmago potrebna sprva dvotretjinska, nato pa navadna večina. M. M. Š.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh