Papež Leon XIV. je v svojem nagovoru ob jubileju športnikov v Rimu poudaril tri vidike, zaradi katerih je danes šport dragoceno sredstvo človeške in krščanske vzgoje: šport je protiutež individualizmu in osamljenosti v današnji družbi, v vse bolj digitalni družbi omogoča in spodbuja konkretno druženje ljudi in stik z naravo, poleg tega pa sooča človeka tudi z umetnostjo poraza.

Vse to pa ljudi odpira za tisti Božji način življenja, ki nam ga je razodel in podaril Jezus Kristus. Zato je bilo jubilejno srečanje izraz hvaležnosti, veselja in pastoralne bližine vsem tistim, ki živijo poslanstvo športa v današnjem svetu.

Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval p. Miran Žvanut. FOTO: Jože Potrpin

Že pri sveti maši, ki jo je daroval p. Miran Žvanut, so posebej prosili blagoslova za športnike, športne delavce in njihove družinske člane. Sledila je okrogla miza o duhovnem pomenu in izzivih športnega sveta, na kateri so poleg p. Žvanuta, sicer navdušenega tekača, sodelovali še nekdanja smučarska tekačica Petra Majdič, nekdanji atlet Roman Kejžar ter Božidar Prevc, oče najbolj uspešne skakalne družine na svetu. Povezoval je filozof športa dr. Jernej Pisk.

Šport ni samo tekmovanje in igra

»Šport ni samo tekmovanje in ni samo igra, je šola življenja. Je prostor, kjer se učimo vztrajnosti, discipline, sodelovanja, pa tudi sprejemanja porazov in veselja nad uspehi. Hkrati je šport prostor, kjer se lahko prepletajo duhovne razsežnosti vere, upanja in ljubezni,« je uvodoma dejal dr. Pisk. Opomnil je, da je geslo letošnjega svetega leta tesno povezano s športom: »Ravno športniki so neke vrste romarji, ki na svoji poti stopajo skozi napore, preizkušnje, v upanju na uresničitev svojih ciljev.«

Božidar Prevc je med drugim povedal, da je za ... FOTO: Jože Potrpin

Šport je način življenja, je bilo na okrogli mizi večkrat poudarjeno. »Če se želiš ukvarjati s športom, moraš v to dati vse,« je dejal oče skakalcev Prevc. To seveda zahteva določena odrekanja, ampak čemu – nočnemu življenju, veseljačenju? »To zame ni odrekanje, ampak pot do boljšega odraščanja.«

Kako zelo lahko šport spremeni življenje, zna povedati atlet Roman Kejžar, ki je že bil zaposlen kot mizar, ko je prišlo povabilo v atletski klub. V njegovi športni karieri med letoma 1998 in 2009 se je nabralo veliko uspehov, med drugim je bil kar trikrat zastopal Slovenijo na olimpijskih igrah, še vedno pa drži državni rekord v maratonu in malem maratonu. »Šport mi je veliko dal. Bili so vzponi, bili so padci, bili so težki trenutki, ko samo vera pomaga, da se dvigneš in greš naprej.« Zdaj to svoje prenaša mlajšim generacijam, ki jih bolj kot v vrhunski šport želi pripeljati v šport kot način življenja.

Roman Kejžar danes med drugim pomaga paraolimpijskim športnikom. FOTO: Jože Potrpin

Kot se spreminja človek, se spreminja tudi pogled na šport, pa je poudaril p. Miran Žvanut, kot srednješolec aktiven košarkar, danes teče maratone. »Ko si v najstniških letih, ti veliko pomeni slava in to. Hkrati je bil to ekipni šport, kjer se učiš sodelovati, da nisi sam, da moraš pomagati drug drugemu. To je nauk, ki sem ga dobil za življenje.« Danes pa je šport zanj sredstvo, ki mu pomaga živeti duhovništvo in redovništvo. »To je del mene. Duhovniki, sploh jezuiti imamo veliko pogovorov z ljudmi, v glavnem prihajajo s težavami. Kamorkoli grem, moram s seboj imeti tekaške copate. To me sprosti, to je zame najboljše zdravilo.«

Petra Majdič, ki se je iz Vancouvra vrnila z bronasto olimpijsko medaljo, ki jo je osvojila kljub hudemu padcu, je priznala, da ji je bilo v mladosti najtežje sprejeti, da je rojena v Sloveniji. Bila je prepričana, da če bi bila rojena v Skandinaviji, kjer so bili sneg in znanje bolj dosegljivi, lahko uspehe začela nizati prej. »A proti koncu kariere sem bila hvaležna, da sem rojena v Sloveniji, in to sem še zdaj. Zakaj? Ker me je to izzvalo, da sem našla moč, da smo z ekipo vse nekaj narediti prvič. Da smo našli pot kako z omejenimi resursi doseči več.« To je bila njena šola za življenje, kjer je spoznala, da ni bistvo v cilju, ampak v poti.

Vzgojna moč porazov

Šport človeka sooča tudi z umetnostjo poraza, je ob jubileju športnikov dejal papež Leon XVI. Porazi so gonilo napredka, so motivacija za izboljšave, pa je dejal Roman Kejžar: »Na porazih se učimo. Če bi samo zmagovali, ne bi razmišljali o izboljšavah.«Ne le gonilo napredka, šport je tudi valilnica želja. »Šport ti zbuja željo po samo napredku, po samo poznavanju, po nečem več,« je poudarila Majdičeva. Kar pa je v današnjem svetu, v katerem smo vsi »na avtopilotu«, kjer so nam želje servirane na pladnju. »Ljudje smo narejeni za to, da se želimo nekaj več.« In ravno skozi poraze športnik nauči, da za uresničitev želja ni dovolj le drsanje po zaslonih, temveč je v to treba vložiti trud, je dejala športnica, ki je kljub številnim zmagam in stopničkam, imela v svoji karieri več porazov.

P. Miranu Žvanutu šport pomaga živeti duhovništvo in redovništvo. FOTO: Jože Potrpin

Modrost je v tem, da se znaš s temi porazi soočiti in se iz tega nekaj naučiti, je opomnil p. Miran Žvanut. Ne le v športu, tudi v življenju pridejo stiske, napori in težave, ki bi se jim še tako radi izognili, a se slej ko prej moramo z njimi spopasti. »Na koncu ugotovimo, da so nam ravno te stiske in težave, skozi katere smo šli, dale veliko za življenje. Duhovno rastemo, rastemo v modrosti,« je dejal. Ob tem je omenil, kako se je sam moral soočiti z osebnim porazom, ko se je pripravljal na maraton. »Imel sem željo, da bi tekel pod tremi urami. Bil sem res blizu, a sem tik pred maratonom zbolel. To je bil strašen poraz. Kasneje sem videl, da je bila to zame velika zmaga. Da sem se naučil soočiti tudi s temi izzivi, s porazi. Porazi mogoče še več dajo za življenje, kot sama zmaga.«

Šport kot terapija

Navsezadnje ima telesna aktivnost veliko pozitivnih učinkov tudi na telesno in tudi duševno zdravje, sploh v dobi, ko smo ljudje po sili razmer, pa tudi po lastni krivdi veliko priklenjeni na zaslone. Odpira pa tudi prostor za razmišljanje, za duhovno ter spodbuja iskanje pozitivnih misli.

Šport zbuja željo, ki je v današnjem svetu manjka, je poudarila Petra Majdič. FOTO: Jože Potrpin

»Podatek je, da gre tekom dneva skozi glavo 60.000 misli, od tega je velik delež, vsaj 80 odstotkov negativnih. Te negativne misli moraš preusmeriti in moraš vedno najti nekaj pozitivnega, tudi v najhujšem naporu, ker drugače bo tvoja misel zablokirala tvoje telo,« je dejala nekdanja vrhunska smučarska tekačica in še dodala: »Ko obvladuješ svoje misli, ko najdeš smisel v tem, kar počneš, potem boš tudi telo lahko obvladoval. Brez tega niti ne boš dosegel rezultatov, vedno boš imel občutek, da je šport mučenje in brez tega boš imel občutek, da to počneš zaradi nekoga drugega.«

O pomenu notranje motivacije je spregovoril tudi Roman Kejžar. »Maraton je disciplina, ki traja dolgo časa in bližje ko si koncu, težje je premagovati kilometre. Ko si na 35. kilometru in imaš še sedem kilometrov, si brez energije, takrat ti ne more omagati ne trener, ne mama doma, nihče. Ko je res težko in iščeš višjo silo, se lahko obrneš na Boga, da ti pomaga.«

Vstopno mesto za stik z mladimi

Ob koncu pogovora, ko so besedo dobili tudi udeleženci, je Branko Potočnik, župnik iz župnije Reteče, ki je kot mladostnik treniral alpsko smučanje, poudaril, kako mu šport še danes ponuja dobro vstopno mesto pri verouku, pri delu z mladimi. »Se mi zdi, da kot duhovnik, pri mladih nikoli ne bi vzpostavil takega odnosa, če ne bi bil športnik. Koliko smo skupaj presmučali, preigrali nogometa, koliko pogovorov je odprl šport. Šport je res učitelj življenja.«

S strani predstavnika Nogometne zveze Slovenije pa je bila izražena pobuda, da da bi lahko tudi kakšno župnijsko posestvo postalo prostor športnih igrišč, prostor združevanja mladih.

Srečanje se je sklenilo s pesmijo in molitvijo. FOTO: Jože Potrpin

»Ste zgled vztrajnosti«

Športnikom, ki so se zbrali pri Mariji Pomagaj, je nekaj misli namenil tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je spomnil na svoje srečanje s Petrom Prevcem ter kako mu njegove besede o delovanju Svetega Duha vedno znova koristijo pri nagovarjanju birmancev. »Dragi športniki, vaše pričevanje, vaši napori, uspehi in porazi, so nam zgled, kako je potrebno v življenju vztrajati in vedno znova ohranjati upanje,« je dejal.

Škof Anton Jamnik se je športnikom zahvalil za zgled vztrajnosti. FOTO: Jože Potrpin

Srečanje se je sklenilo z molitvijo, blagoslovom in prijetnim druženjem.

Skupinsko fotografiranje na koncu srečanja. FOTO: Jože Potrpin