12. februarja 1945 so namreč tam nemški okupatorji iz maščevanja za smrt umorjenega nacističnega uradnika Antona Dorfmeistra kruto pobili 100 talcev iz mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporov, starih od 16 do 64 let, so zapisali na spletni strani Škofije Celje. Letošnja govornica, slovenska predsednica dr. Nataša Pirc Musar, je v spomin na izgubljena nedolžna življenja položila venec, hkrati pa v govoru izpostavila zlasti, da se v zgodovini nismo dovolj naučili.

Odpovedujemo v bistvu

»Žalosti me, da v trenutkih, ko stojimo ob grobovih žrtev zločina, ljudje še vedno ne živijo v miru. Ob teptanju dostojanstva, človečnosti in ozemeljske celovitosti še vedno umirajo mnoge nedolžne žrtve. Mednarodna skupnost pa vse bolj postaja nemočna opazovalka držav, ki namesto moči argumenta uporabljajo argument moči,« je predsednica opozorila, da kljub skokovitemu razvoju človeštva in tehnologije, ki naj bi prinesla razvoj in blaginjo, odpovedujemo v svojem bistvu – pri tem, kar nas dela ljudi vse od nastanka človeške vrste.

Nimamo druge izbire

»Odpovedujemo pri medsebojnem spoštovanju, dogovarjanju in gradnji skupnosti. Uveljavljanje interesov posameznika ali nacionalne države na račun drugih ali celo s prisilo ni nikakor sprejemljivo. Svoboda, mir, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin morajo ostati naše temeljne vrednote. Preprosto nimamo druge izbire, če želimo živeti v mirnem in urejenem svetu,« je izpostavila dr. Nataša Pirc Musar.

Imena 100 pobitih talcev v Grabnu na Stranicah pri Frankolovem. FOTO: arhiv Škofije Celje

Znati moramo sodelovati, odpuščati, živeti v sožitju

Po njenem so žrtve preteklih vojn omogočile, da lahko živimo v lastni državi, v mirnem sobivanju s sosedi prek državne meje, v regiji in širše. Slovenci smo se povezali vedno, ko je bilo to ključno za naš obstoj. Znati moramo sodelovati, odpuščati, živeti v sožitju in poskrbeti, da se vojno gorje na naših tleh nikoli več ne ponovi. Predsednica verjame, da nam bo uspelo, saj nas povezuje skupno prizadevanje – želja za boljšo prihodnost naših otrok.

Škofova molitev

Župnik na Frankolovem dr. Branko Cestnik je predsedničin govor na družbenem omrežju označil za »lep«. Škof dr. Maksimilijan Matjaž pa je ob zaključku zmolil: »'Upanje pa ne osramoti, ker nas je Bog vzljubil, ko smo bili še slabotni. Takrat je Kristus umrl za vse, da bi mi živeli!' V tem upanju smo se srečali na tem kraju zločina in žalosti. Verjamemo, da je dobro močnejše od zla, da je odpuščanje močnejše od sovraštva, da smo ljudje rojeni za življenje, ne za smrt. Srečanje gradi prostor zaupanja, da smo lahko ljudje drug drugemu bratje in sestre.«

Naj mir odpuščanja izprosijo tudi svojim rabljem

Nadalje je škof molil, da v ta prostor ljubečega spomina sprejemamo vse, ki jih je slepo sovraštvo iztrgalo iz življenja, in molimo zanje, da bi dosegli srečo večnosti; naj mir odpuščanja izprosijo tudi svojim rabljem in nam živim, da bomo zmogli graditi skupnost življenja in upanja: »Usmiljeni Bog in Oče, ustvaril si človeka, zato ga v vsem poznaš in ljubiš. Prosimo te za frankolovske žrtve in vse žrtve vojn in človeškega nasilja. Sprejmi jih v nebeško domovino, kjer se vsaka bolečina spremeni v veselje, ki nikoli ne mine. Nam pa pomagaj, da kljub prizadetosti spoznamo, da ljubiš vsakega človeka, zdaj in vekomaj.«