V jubilejnem letu usmiljenja smo v katoliški Cerkvi praznovali še en jubilej: Martinovo leto ob 1700-letnici svetnikovega rojstva. »Ni slučaj, da smo Martinov jubilej obhajali v letu usmiljenja, saj papež Frančišek želi, da bi začutili, da brez bližine, brez odprtosti, brez dejavne ljubezni ni pravega krščanskega življenja,« je na predvečer svetnikovega godu v cerkvi v Šmartnem na Pohorju v nagovoru dejal mariborski nadškof Alojzij Cvikl. »Martin je služil vojsko in še kot rimski vojak je prejel sveti krst, začel je novo življenje, zaživel je za Gospoda. Ko pa zaživim za Gospoda, ob sebi vidim brata, sestro, še posebej tiste, ki so potrebni naše pomoči – tako v materialnem kot duhovnem smislu. Martin je začutil, da tega daru, ki ga je pri krstu prejel od Gospoda, ne more zadržati zase, ampak ga mora deliti z drugimi.«

Nadškof Cvikl je ob sklepu jubilejnega Martinovega leta nagovoril in blagoslovil zbrane Martinove častilce v cerkvi v Šmartnem na Pohorju (fotografije K. H.)

V dobrih 8. stoletij stari pohorski cerkvi sv. Martina, kjer se nahajajo najstarejše freske dveh najbolj priljubljenih svetnikov – poleg sv. Martina še sv. Nikolaj – je nadškof Cvikl vabil zbrane, naj sledijo Martinovemu zgledu v hoji za Kristusom. »Martin je izziv za vsakega od nas. Še posebno v tem času, ki ga zaznamuje vase zagledanost, ko človek vidi samo sebe, svoje probleme, pozablja pa na skupnost, občestvo. Martin nas vabi in izziva, da postanemo ljudje srca. Človek srca je tisti, ki vidi bližnjega, človek srca je tisti, ki čuti bližnjega, človek srca je tisti, ki po svojih močeh lajša bolečine v stiski,« je dejal nadškof in pristavil, da je bil sv. Martin človek dejavne ljubezni: »Dela usmiljenja, telesna in duhovna, je uresničeval v vsakdanjem življenju. Ni oznanjal sebe, v svet je prinašal bližino Boga, prinašal je božje usmiljenje. To je tisto, kar ljudem vrača dostojanstvo.« Da današnji človek hrepeni po tem, da bi ga doseglo usmiljenje, hrepeni po dobroti, je dejal nadškof Cvikl. »Predvsem pa si današnji človek želi, da bi začutil bližino Gospoda. Bližino Gospoda pa lahko doživi po usmiljenju, po dobroti. Zato prosimo sv. Martina, da bi nam vrnil čut za človeka. Ne le v materialnem smislu, ampak tudi v duhovnem.« Kajti, kot je dejal nadškof, ko so ljudje prepuščeni sami sebi, ko ne vedo, kako zastaviti korak naprej, tam je potrebna bližina Boga, usmiljenega in dobrega, ki človeka čaka in vabi, da ga popelje v svoj objem. Nadškof Cvikl je sklenil nagovor s prošnjo, da bi bila pot sv. Martina tudi nam izziv, spodbuda in klic, da tudi mi zaživimo povezanost z Bogom.«

(več o sklepu jubilejnega leta sv. Martina v tiskani številki Družine)


V prezbiteriju cerkve so najstrejše ohranjene freske na Slovenskem iz 9. stoletja; levo od romanskega okna je upodobljen sv. martin, desno pa sv. Nikolaj.


Po maši so se častilci svetega Martina preselili Slovensko Bistrico, kjer je v grajskih prostorih Kulturno društvo Evropski kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija ob sklepu jubilejnega leta pripravilo kulturno prireditev. Slavnostni govornik, častni predsednik društva Kajetan Gantar je orisal Martinovo pot po življenjepisu, ki ga je napisal Martinov učenec Sulpicij Severij, v slavnostnem nagovoru pa ob začudenju, kako je lahko rimski vojak postal svetnik, podal še svojo osebno izkušnjo »dobrega in usmiljenega vojaka« kot ga je leta 1941 doživela njihova družina na Štajerskem ob prisilni preselitvi. Kulturni program so s pesmijo obogatili pevci cerkvenega mešanega pevskega zbora Zvon iz Podčetrtka, z gledališko uprizoritvijo delčkov Martinovega življenja pa mladi igralci iz Kamnice, nekdanje Martinove prafare.


Slavnostni govornik, častni predsednik slovenskega društva sv. Martina Kajetan Gantar je ob koncu nagovora izrazil željo, da bi življenjepis sv. Martina, ki ga je napisal svetnikov učenec Sulpicij Severij, izšel v slovenskem prevodu, saj kot je dejal, gre za "najlepši biser antične hagiografije".


V gradu Slovenska Bistrica je kustos Narodne galerije in predsednik Kulturnega društva sv. Martina Ferdinand Šerbelj pripravil razstavo o življenju in najlepših upodobitvah sv. Martina na Slovenskem.


Kulturni program je s pesmijo obogatil cerkveni mešani zbor Zvon iz Podčetrtka ...


... z igranimi prizori iz Martinovega življenja pa mladi igralci iz Kamnice.




Reportažo o sv. Martinu smo objavili v številki 44-45, objavljamo tudi intervju s p. Edvardom Kovačem, dobrim poznavalcem Svetega Martina. reportažo in intervju najdete tudi na spletni strani http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/sveti-martin-%E2%80%93-simbol-evropske-civilizacije?OpenDocument&login