V Turčiji ga bo ob 1700. obletnici nicejskega koncila med drugimi sprejel in gostil Martin Kmetec, nadškof v Izmirju in predsednik Turške škofovske konference.

»Mnogi bi se radi udeležili maše«

Kot nam je povedal v pogovoru (v celoti objavljenem v tiskani Družini), je pred utripom med katoličani v Turčiji čutiti »veliko veselje in veliko zanimanje«. »Mnogi bi se radi udeležili maše s papežem, a za vse to ne bo mogoče, saj je prostor omejen,« pravi in dodaja, da mnogi lepo sodelujejo pri organizaciji obiska. Okoli 200 mladih bo na primer pomagalo pri organizaciji maše v Carigradu, sodelovali bodo pevski zbori različnih cerkva – kaldejske, sirskokatoliške, armenske in latinske. »Mislim, da je obisk velika poživitev za našo Cerkev,« je dejal nadškof.

»Posebej se veselim papeževega srečanja v katedrali s tistimi, ki so srce naše Cerkve, to pomeni duhovniki, pastoralni sodelavci, posvečeni. Naše redovnice se zelo veselijo tega dogodka, tega, da se bodo lahko papežu približale, ga osebno pozdravile, mu poljubile roko. Izreden dogodek bo tudi v Niceji, kjer bomo skupaj s papežem smeli biti za nekaj trenutkov na kraju, kjer je bila izrečena dokončna beseda o učlovečenju Božjega Sina in njegove božje narave,« je povedal nadškof Kmetec.

Mislim, da je obisk velika poživitev za našo Cerkev.

Upanje na boljši položaj katoličanov

Katoličani v Turčiji po njegovih besedah upajo, da bo obisk prinesel kakšno izboljšavo njihovega položaja, predvsem glede pravnega priznanja njihove skupnosti. Posledica obiska bo, kot upa naš rojak, nadaljevanje pogovorov med Cerkvijo in državo, ki so se začeli nedavno s sprejemom vatikanske delegacije na ministrstvu za zunanje zadeve.

Papež Leon XIV. sledi načrtom svojega predhodnika papeža Frančiška, ki se je v Turčijo nameraval podati ob letošnji 1700-letnici nicejskega koncila. Po besedah nadškofa Kmetca bo tako pomemben ekumenski vidik obiska nadaljevanje prizadevanja za zbliževanje vseh krščanskih cerkva, na temelju veroizpovedi, ki jo je pred 1700 leti oblikoval koncil.

Sodelovali bodo pevski zbori različnih cerkva – kaldejske, sirskokatoliške, armenske in latinske.

Podpis posebne izjave

Papež Leon XIV. in patriarh Bartolomej se bosta srečala in skupaj podpisala posebno izjavo, v kateri bosta, kot meni nadškof Kmetec, bržkone izrazila odločenost za nadaljevanje ekumenskega prizadevanja. V njej se bo verjetno našla tudi kakšna spodbuda oblastem, da bi podprle obstoj krščanske manjšine – da storijo, kar je v njihovih močeh, za to, da ne bi bila zapostavljena.

V skupni izjavi bosta papež in patriarh Bartolomej verjetno spodbudila oblasti, da bi podprle obstoj krščanske manjšine.

Obisk mošeje in dialog z islamom

Papež bo obiskal tudi mošejo in stopil v dialog z islamom – srečal se bo z njegovimi predstavniki in najverjetneje dal kakšno sporočilo glede dialoga, pove Kmetec. Kot dodaja, ima obisk tudi politično razsežnost, »saj bomo gotovo slišali papežev klic k miru, k prenehanju nasilja, posebej v Palestini in na Bližnjem vzhodu ter v Ukrajini«.

V čem se Turčija in Sveti sedež strinjata

Na vprašanje, kako na obisk gledajo turške oblasti – papeža bo sprejel predsednik Erdogan – nadškof Kmetec odgovarja, da Turčija papeža priznava kot pomembno osebnost, imenujejo ga voditelj katoličanov. Pomen ima glede na svoja stališča o mednarodni politiki in določenih moralnih vrednotah, ki jih zagovarja tudi Turčija. Ta se s papežem zelo strinja glede palestinskega vprašanja in Gaze. Seveda pa ima obisk velik pomen tudi za prepoznavnost Turčije in promocijo »verskega turizma«, kot imenujejo romanja.

Za Turčijo bo papež obiskal še Libanon, kjer bo gotovo izrazil solidarnost in podporo kristjanom na Bližnjem vzhodu, pa tudi kristjanom v Turčiji. »Smo sicer manjšina, a pomembna za vesoljno Cerkev,« še poudari nadškof Kmetec.