V Rimu se jutri začenja srečanje odgovornih za romsko pastoralo v Evropi naslovom 'Skrb katoliške Cerkve za Rome: stanje in priložnosti'. Srečanje pripravlja Papeški svet za pastoralo migrantov, zaključilo pa se bo v četrtek, 4. marca. Iz Slovenije se bo, kot smo že poročali, srečanja udeležil črnomaljski župnik Peter Kokotec, narodni delegat za pastoralo Romov v Cerkvi na Slovenskem.

O namenu srečanja je za vatikanski radio spregovoril tajnik Papeškega sveta za pastoralo migrantov nadškof Agostino Marchetto in izpostavil, da v Evropi na milijone Romov živi v skrajni revščini, veliko pa je tudi sovraštva, rasizma in ksenofobije v odnosu do Romov. Zaradi tega je Cerkev dolžna zavzeti se za zaščito njihovega dostojanstva in pravic, obenem pa Rome spomniti na njihove državljanske dolžnosti, je dejal nadškof Marchetto in nadaljeval, da bodo na srečanju prihodnji teden pregledali razmere v različnih evropskih državah, tudi z vidika pastoralne dejavnosti, ter začrtali izzive in priložnosti za prihodnje delovanje. Prav tako želijo opredeliti prednostne naloge in najustreznejše oblike dela, posvetili pa se bodo tudi vprašanju povezovanja in sodelovanja lokalnih Cerkva in cerkvenih organizacij v Evropi, ki se posvečajo romski pastorali.

O pastoralni skrbi katoliške Cerkve za Rome je nadškof Marchetto povedal, da je le ta zelo specifična in upošteva njihovo kulturno posebnost ter pri tem spoštuje njihovo identiteto ter drugačnost. V skoraj vseh evropskih državah delujejo posebni uradi in programi, preko katerih se duhovniki in pastoralni delavci posvečajo tudi duhovni oskrbi Romov, njihovo število pa se razlikuje od države do države. V Franciji, kjer je romska pastorala že dolgo razvita, deluje sto pastoralnih delavcev, med njimi dva duhovnika in nekaj stalnih diakonov. Mnogi med njimi so sprejeli romski način življenja, se naselili v romskih naseljih ter od blizu spremljajo njihovo vsakodnevno trpljenje in skrbi, poskušajo ustvarjati odnose solidarnosti in bratske skupnosti.

Nadškof je tudi izpostavil, da se romski pastorali posvečajo številne kongregacije in verski inštituti, omembe vredno pa je tudi delo duhovnikov, redovnikov in redovnic, ki so romskega porekla in jih je na svetu nekaj čez sto. Danes v Evropi živi od dvanajst do štirinajst milijonov Romov, večina med njimi v veliki revščini, brez dostopa do pitne vode, ustrezne prehrane, bivališč in zdravstvene oskrbe. Vse to prispeva tudi k njihovi izključenosti iz trga dela, politike in izobraževalnih sistemov, pri čemer je nadškof Marchetto dodal, da so za svoj položaj pogostokrat odgovorni tudi Romi sami. Kot je poudaril papež Benedikt XVI. v okrožnici Ljubezen v resnici, je potrebno biti pozoren, da odločitve, programi in dejavnosti ne zaobidejo in ponižujejo revnih, to pa velja tudi za romske skupnosti.

V ospredju razprav srečanja o romski pastorali bodo tudi predlogi za spodbujanje dialoga in sodelovanja znotraj in zunaj Cerkve. Kot je dejal nadškof Marchetto, sta dialog in sodelovanje glavna stebra skupnega dela na področju romske pastorale, ki je po svoji naravi zelo specifična. Večina Romov je namreč odrinjena na rob družbenega življenja, kar pomeni, da so ponekod tudi izključeni iz župnij. V romsko pastoralo je torej najprej potrebno vključiti škofije in župnije ter med njimi oblikovati ustrezno sodelovanje, da bodo tako v cerkveno življenje lažje vključili romsko skupnost, je svoje razmišljanje zaključil nadškof Marchetto.