Nadškof Uran sprejel sodelavce katoliških medijev iz Slovenije in zamejstva
Nadškof Uran sprejel sodelavce katoliških medijev iz Slovenije in zamejstva
V soboto, 29. januarja 2005, dopoldne, je ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran ob 24. januarju, godovnem prazniku sv. Frančiška Saleškega, zavetnika katoliških novinarjev, v prostorih nadškofijskega dvorca, na Ciril-Metodovem trgu 4, v Ljubljani, sprejel predstavnike katoliških medijev iz Slovenije in iz zamejstva. Navzoči so se najprej zbrali v kapeli pri sv. maši, med katero je nadškof poudaril, da sv. mašo darujemo za katoliške novinarje s prošnjo, da bi po zgledu sv. Frančiška mogli dobro izpolnjevati oznanjevalno poslanstvo. Glavno poslanstvo katoliških medijev je danes oznanjati Kristusa. Za katoliške novinarje sta izredno pomembna osebna vera in ljubezen do Cerkve. Misli je zaključil s prošnjo, da bi oznanjevalci v katoliških medijih zaupano poslanstvo živeli in izpolnjevali v moči Abrahamove vere in z iznajdljivostjo sv. Frančiška Saleškega.
Po sv. maši sta zbrane pozdravila dr. Janez Gril, direktor založbe Družina in nadškof, slavnostno predavanje pa je imel akademik dr. Janko Kos. Dr. Kos je izpostavil tri prioritetna področja, katera naj bi tudi jih v prihodnje izpostavljal verski tisk: področje politike, šolstva in kulture v najširšem pomenu besede. Na področju politike je najbolj izzivalen pojem demokracija, na šolskem področju pa je novinarje pozval k raziskovanju zastopanosti verskih vsebin v šolskih učbenikih. Na področju kulture, predvsem kar zadeva tradicionalno kulturo, cerkveni mediji nimajo težav, zadržki pa obstajajo pri sprejemanju sodobne kulture in umetnostnih zvrsti, ki so pogosto v nasprotju s temeljnimi krščanskimi etičnimi in moralnimi vrednotami.
Pozdrav dr. Janeza Grila
Spoštovani gospod nadškof,
dovolite mi, da se Vam v imenu zbranih katoliških časnikarjev, tako domačih kot iz zamejstva, ter tudi drugih, ki se srečanja niso mogli udeležiti, prisrčno zahvalim za povabilo in današnji sprejem ob prazniku našega zavetnika. S to svojo potezo na začetku vaše službe ljubljanskega nadškofa in metropolita nadaljujete že več kot 30 letno tradicijo vaših predhodnikov. Tradicija ima sicer včasih slabšalni prizvok, vendar ko gre za tovrstne navade, smo vsi zadovoljni in veseli.
Dovolite mi še to, da Vam ob začetku odgovorne službe, ki ste jo začeli 5. decembra, in ob rojstnem dnevu, ki ste ga obhajali te dni, v imenu vseh iskreno zaželim vse dobro, božjega blagoslova, trdnega zdravja, uspešnega dela in osebnega zadovoljstva pri odgovornem delu.
Praznik sv. Frančiška je za nas, ki v Cerkvi delamo na področju obveščanja, priložnost, da pregledamo opravljeno delo, ugotovimo, kje smo, kaj je dobro in kaj zanič, ter si na novo postavimo cilje in naredimo načrt, kako jih bomo dosegli. Na nekaj dilem in odprtih vprašanj bi radi opozorili tudi Vas in druge slovenske škofe, da bi skupaj laže prišli do pravih odgovorov in rešitev.
V današnjem svetu, ki je postal globalna vas, so sredstva družbenega obveščanja izjemnega pomena. To velja tako za tisk kot radio, TV in internet. Kdor danes nima svojih medijev, s pomočjo katerih komunicira z drugimi, je velik revež. Povsem je odvisen od drugih in njihove dobre ali slabe volje. Zato je razveseljivo, da se je v Cerkvi na Slovenskem v zadnjih desetletjih razvilo toliko novih sredstev obveščanja. Lani smo obhajali 10. obletnico začetka Radia Ognjišče, letos nas čaka praznovanje 40-letnice Ognjišča. Internet postaja vedno bolj pomemben medij tudi znotraj Cerkve in še bi lahko naštevali pozitivne dosežke, ki nas navdajajo z optimizmom in upanjem.
Vendar na medijskem področju ni vse rožnato. Padanje naklad verskega tiska postaja problem. Z njim se srečujemo pri Družini, Ognjišču in tudi pri drugih založbah. Agresivna ponudba javnih glasil, zlasti pogrošnega tiska, je verski tisk, ki je resnejši in zahtevnejši, potisnila v ozadje. Branje, ki je vedno veljalo za intelektualni napor, se je danes zožilo na gledanje slik in prebiranje napihnjenih naslovov. Miselnost »čim slabša je novica, tem boljša je za glasilo«, postaja vodilo marsikaterega medija. Takšna glasila niso več v službi objektivnega obveščanja, ampak ozkih interesov vedno bogatejših lastnikov.
Na posvetu odgovornih za medije pri nemško govorečih evropskih škofovskih konferencah, ki je bil lani novembra pri nas v Repnjah, in na katerem smo govorili o težavah verskega tiska, je bilo rečeno, da morajo škofovske konference nameniti veliko časa in moči vprašanjim, povezanim s prihodnostjo cerkvenega verskega tiska. Težave so pri nas zaenkrat manjše kot drugod po Evropi, a, če se padanje naklad ne bo ustavilo, bomo v nekaj letih na istem. V Nemčiji, na primer, cerkveni mediji ne morejo delovati brez dodatnih finančnih virov, ki jih morajo zagotoviti škofije.
Nihče med nami ne pričakuje, da boste škofje prodajali Družino ali Ognjišče. Želimo pa, da bi delo za verski tisk in druge medije postavili na vidno mesto v pastoralnih programih in duhovnikom dopovedovali, da skrb za verski tisk ni njihova dodatna pokora, ampak sredstvo oznanjevanja. Potem se ne bo dogajalo, da se, na primer, ob zamenjavi župnika število naročnikov Mavrice po dveh mesecih s sto zmanjša na tri.
Zgled za delo z mediji nam je lahko papež Janez Pavel II. V svojem sporočilu za 39. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja je zopet poudaril vlogo in pomen javnih glasil pri oznanjevanju evangelija, prizadevanju za mir in miroljubnim med ljudmi in narodi ter širjenju kulture življenja.
Gospod nadškof, toliko na kratko o verskem tisku in drugih cerkvenih medijih ter naših težavah. Da ne bi te besede izvenele preveč črnogledo, naj končam z izsledki nacionalne raziskave o branosti v drugem polletju lanskega leta. Branost se je v tem času povečala. Ognjišče je še naprej najbolj bran mesečnik, Družina pa je med tedniki na 5. mestu. Naša želja in skrb je, da bi verski tisk, tako doma kot v zamejstvu vedno bolj brali in da bi temu sledile večje naklade. Hvala, ker ste nam pri tem pripravljeni pomagati.
- Janez Gril, namestnik predsednika Komisije za sredstva družbenega obveščanja pri SŠK
