Zapri
Iskanje

Naglič: Uvedba nemškega modela »verskega davka« v Sloveniji ni možna

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 10. 06. 2022 / 05:30
Oznake: Družba, Politika
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.06.2022 / 14:43
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Naglič: Uvedba nemškega modela »verskega davka« v Sloveniji ni možna

Naglič: Uvedba nemškega modela »verskega davka« v Sloveniji ni možna
Dr. Andrej Naglič je med drugim direktor Katoliškega inštituta. FOTO: Tatjana Splichal
Kot smo na naši spletni strani že poročali, s strani nekaterih koalicijskih strank nove vlade vnovič prihaja do pobud o prekinitvi financiranja verskih skupnosti iz proračuna Republike Slovenije ter izenačitev obdavčitve verskih skupnosti z vsemi ostalimi pravnimi osebami, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v Sloveniji.

Ob tem predlagajo, da se financiranje verskih skupnosti uredi po enakem modelu, kot velja v Zvezni republiki Nemčiji, torej uvedbo t. i. »verskega davka«. A kot pravi župnik v Kranju in predsednik Katoliškega inštituta dr. Andrej Naglič, »nemškega modela financiranja cerkva in drugih verskih skupnosti oziroma cerkvenega davka ni mogoče uveljaviti v slovenskem pravnem prostoru«.

Zakaj nemškega modela oziroma verskega davka po njihovem vzoru ni možno prenesti v slovenski pravni prostor? 

V Sloveniji registrirane cerkve in druge verske skupnosti ne uživajo statusa javnopravne korporacije, kot to velja v Nemčiji. Na osnovi javnopravnega statusa so namreč cerkve in druge verske skupnosti lahko deležne neposrednih pozitivnih učinkov izvrševanja suverenosti države, med katero spada tudi fiskalna politika v segmentu pobiranja davkov. Ker pobiranje cerkvenega davka pomeni oblastni in prisilni vstop države na področje kolektivnega vidika svobode veroizpovedi, to neizogibno pomeni razlago ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti v smeri izrazitega nižanja zidu ločitve. Dosedanja praksa slovenskega ustavnega sodišča pa temu ni bila naklonjena. Uvedba cerkvenega davka v Sloveniji je torej nemogoča tudi z vidika trenutnega razumevanja 7. člena naše Ustave.

Verske skupnosti v Sloveniji so oproščene plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nepremičnine, na katerih se opravlja nepridobitna dejavnost. FOTO: Ivo Žajdela

Katere davke je Katoliška Cerkev po obstoječi zakonodaji že zdaj dolžna plačevati državi? 

Katoliška Cerkev je že po obstoječi zakonodaji enakopravno davčno zavezana kot ostali davčni zavezanci. Kolikor opravlja gospodarsko dejavnost, je zavezana plačilu davka na dodano vrednost in davka na dohodek pravnih oseb. Pri prodaji ali nakupu nepremičnine je zavezana plačilu davka na promet nepremičnin. Zavezanka je za prispevek za vzdrževanje gozdnih cest in za članarino v Kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije. Duhovniki in redovniki ter redovnice so zavezanci za dohodnino. Katoliška Cerkev in njeni verski uslužbenci so skratka glede na vrsto dejavnosti in višino dohodka obdavčeni povsem primerljivo z ostalimi pravnimi in fizičnimi osebami.

Katoliška Cerkev je že po obstoječi zakonodaji enakopravno davčno zavezana kot ostali davčni zavezanci.

Katerih dajatev je Cerkev v Sloveniji oproščena plačevanja?

Skupaj z zavodi, društvi, ustanovami in sindikati so cerkve in druge verske skupnosti oproščene davka na darila in dediščino. Cerkve in druge verske skupnosti so skupaj z ostalimi splošnokoristnimi organizacijami dejansko oproščene še plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nepremičnine, na katerih se opravlja nepridobitna dejavnost.

Cerkev v Sloveniji je torej oproščena plačevanja prispevkov za nepremičnine, kjer poteka verska dejavnost. Je podobna praksa tudi v drugih evropskih državah?

Nobena država članica EU ne obdavčuje nepremičnin, v katerih potekajo verske dejavnosti. Izjema je samo Finska, kjer pa država iz svojega ali lokalnih proračunov zagotovi cerkvam in drugim verskim skupnostim javna sredstva za poplačilo odmerjenega nepremičninskega davka.

Nobena država članica EU ne obdavčuje nepremičnin, v katerih potekajo verske dejavnosti.

Praksa v primerljivih državah kot davčno oprostitev določa tudi zemljiška posestva splošno koristnih in dobrodelnih organizacij, cerkva, vzgoje in izobraževanja, pokopališč (Avstrija); zgodovinsko zaščitene stavbe, šole, knjižnice, muzeje, dobrodelne ustanove, socialne ustanove (Danska); zemljišča v naravnih območjih, kulturne spomenike, mlade gozdove, pokopališča z objekti za pogrebno in pokopališko dejavnost, stavbe namenjene za izobraževanje, zdravje in socialno varstvo, kulturne ustanove (Latvija); cerkvene stavbe, ki se uporabljajo za verske namene, narodne parke, pokopališča (Nizozemska); izobraževalne ustanove, cerkvene stavbe, ki se uporabljajo za verske namene ter nepremičnine socialnih in dobrodelnih organizacij (Švedska).

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh