Ob tem predlagajo, da se financiranje verskih skupnosti uredi po enakem modelu, kot velja v Zvezni republiki Nemčiji, torej uvedbo t. i. »verskega davka«. A kot pravi župnik v Kranju in predsednik Katoliškega inštituta dr. Andrej Naglič, »nemškega modela financiranja cerkva in drugih verskih skupnosti oziroma cerkvenega davka ni mogoče uveljaviti v slovenskem pravnem prostoru«.

Zakaj nemškega modela oziroma verskega davka po njihovem vzoru ni možno prenesti v slovenski pravni prostor? 

V Sloveniji registrirane cerkve in druge verske skupnosti ne uživajo statusa javnopravne korporacije, kot to velja v Nemčiji. Na osnovi javnopravnega statusa so namreč cerkve in druge verske skupnosti lahko deležne neposrednih pozitivnih učinkov izvrševanja suverenosti države, med katero spada tudi fiskalna politika v segmentu pobiranja davkov. Ker pobiranje cerkvenega davka pomeni oblastni in prisilni vstop države na področje kolektivnega vidika svobode veroizpovedi, to neizogibno pomeni razlago ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti v smeri izrazitega nižanja zidu ločitve. Dosedanja praksa slovenskega ustavnega sodišča pa temu ni bila naklonjena. Uvedba cerkvenega davka v Sloveniji je torej nemogoča tudi z vidika trenutnega razumevanja 7. člena naše Ustave.

Verske skupnosti v Sloveniji so oproščene plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nepremičnine, na katerih se opravlja nepridobitna dejavnost. FOTO: Ivo Žajdela

Katere davke je Katoliška Cerkev po obstoječi zakonodaji že zdaj dolžna plačevati državi? 

Katoliška Cerkev je že po obstoječi zakonodaji enakopravno davčno zavezana kot ostali davčni zavezanci. Kolikor opravlja gospodarsko dejavnost, je zavezana plačilu davka na dodano vrednost in davka na dohodek pravnih oseb. Pri prodaji ali nakupu nepremičnine je zavezana plačilu davka na promet nepremičnin. Zavezanka je za prispevek za vzdrževanje gozdnih cest in za članarino v Kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije. Duhovniki in redovniki ter redovnice so zavezanci za dohodnino. Katoliška Cerkev in njeni verski uslužbenci so skratka glede na vrsto dejavnosti in višino dohodka obdavčeni povsem primerljivo z ostalimi pravnimi in fizičnimi osebami.

Katoliška Cerkev je že po obstoječi zakonodaji enakopravno davčno zavezana kot ostali davčni zavezanci.

Katerih dajatev je Cerkev v Sloveniji oproščena plačevanja?

Skupaj z zavodi, društvi, ustanovami in sindikati so cerkve in druge verske skupnosti oproščene davka na darila in dediščino. Cerkve in druge verske skupnosti so skupaj z ostalimi splošnokoristnimi organizacijami dejansko oproščene še plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nepremičnine, na katerih se opravlja nepridobitna dejavnost.

Cerkev v Sloveniji je torej oproščena plačevanja prispevkov za nepremičnine, kjer poteka verska dejavnost. Je podobna praksa tudi v drugih evropskih državah?

Nobena država članica EU ne obdavčuje nepremičnin, v katerih potekajo verske dejavnosti. Izjema je samo Finska, kjer pa država iz svojega ali lokalnih proračunov zagotovi cerkvam in drugim verskim skupnostim javna sredstva za poplačilo odmerjenega nepremičninskega davka.

Nobena država članica EU ne obdavčuje nepremičnin, v katerih potekajo verske dejavnosti.

Praksa v primerljivih državah kot davčno oprostitev določa tudi zemljiška posestva splošno koristnih in dobrodelnih organizacij, cerkva, vzgoje in izobraževanja, pokopališč (Avstrija); zgodovinsko zaščitene stavbe, šole, knjižnice, muzeje, dobrodelne ustanove, socialne ustanove (Danska); zemljišča v naravnih območjih, kulturne spomenike, mlade gozdove, pokopališča z objekti za pogrebno in pokopališko dejavnost, stavbe namenjene za izobraževanje, zdravje in socialno varstvo, kulturne ustanove (Latvija); cerkvene stavbe, ki se uporabljajo za verske namene, narodne parke, pokopališča (Nizozemska); izobraževalne ustanove, cerkvene stavbe, ki se uporabljajo za verske namene ter nepremičnine socialnih in dobrodelnih organizacij (Švedska).