Evangelij, ki smo ga poslušali, nam je spregovoril o skrivnostnem dogodku: »Kristusa ni tukaj. Vstal je od mrtvih.« Ta dogodek ni opisan, o njem se ne pripoveduje, samo razglaša se ga. Ta skrivnostni dogodek Jezusovega vstajenja nas je zbral to noč tukaj, da ga podoživljamo in se ga veselimo.

Lahko pa vidimo nekaj znamenj, nekaj dejstev, ki zanj pričujejo: potres, bleščeča luč, besede angela. Sledijo prikazovanja Jezusa samega, njegova srečanja z apostoli, ki bodo pokazala veliko skrivnost, ki se je zgodila. Ti dogodki nam govorijo, da je skrivnostni in pretresljivi dogodek Jezusovega vstajenja skrivnost Boga in da ta skrivnost vdira v našo zgodovino in v naše življenje z ljubečo Božjo močjo, ki ustvarja in preustvarja življenje.

Dogodek Jezusovega vstajenja podoživljamo s pomočjo svetopisemskih beril, ki povzemajo glavne etape odrešenjske zgodovine. Božja moč, ki ima svoj višek v Jezusovem vstajenju, je navzoča v zgodovini odrešenja in v naši zgodovini.

Kristusova luč, simbol vstalega Kristusa, ki smo jo opevali in ki sije v tej noči, nam omogoča zaobjeti celoten tok časa, da bi tako razumeli njegov globlji smisel, kakor to opeva velikonočno oznanilo: »Dogajanje tega svetega bdenja zaobjema naše odrešenje v celoti. V naglem teku ene same noči, se uresničijo napovedi in preroški dogodki več tisočletij.«

Kristusovo vstajenje nam odkriva smisel vse človeške zgodovine in dogodkov, ki jih živimo danes. To nam razkriva z besedo upanja, ki jo razglaša apostol Peter v govoru iz Apostolskih del: »Saj ni bilo mogoče, da bi bila smrt imela oblast nad njim« (Apd 2,24).

Ta beseda nas preseneča: Kako to, da ni bilo mogoče? Žal nismo navajeni na dejstvo, da smrt ni samo možna, ampak je celo neizogibna skupaj z vsem tistim, kar prinaša s sabo: žalost, trpljenje, sovraštvo, vojno, uničenja. Toda Petrov govor pravi, da je Božja skrivnost v vstalem Kristusu prav zmaga nad smrtjo in nad vsem, kar v naše bivanje prinaša nesmisel in žalost. Kristusovo vstajenje nam razkriva smer človekovega bivanja, ki je usmerjeno v življenje.

Kristusovo vstajenje obnavlja našo svobodo, ozdravlja naše rane in nam daje pristne in ustvarjalne cilje v življenju. Pripravlja nas na sodelovanje z Božjo milostjo, ki vsemu daje življenje, v ponižnem in delavnem pričakovanju tistega vstajenja celega človeka in vsega vesolja, ki se je že začelo s Kristusovim vstajenjem in ima svojo izpolnitev in svojo sijajno razglasitev takrat, ko bo Oče vse in v vsem.

Med velikonočno vigilijo vsako leto krščujemo odrasle. Krst je dar vstalega Kristusa. Krst nam odpira pot in vrata v krščansko življenje, ki je skupnost s Kristusom in gotovost, da bo on vse dni življenja blizu nam in našim otrokom, ki jih prinašamo k prejemu tega zakramenta. Besede vstalega Jezusa: »Glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta,« se ponavljajo nad vsakim, ki prejme krst: Glejte: jaz, Jezus Kristus, vstali Gospod, bom z vami vse dni, do konca vašega življenja.

Nocoj se tudi pripravljamo na obnovitev krstnih obljub. To so obljube, ki nam govorijo o moči in živosti daru svetega krsta v nas. Odpovedali se bomo hudemu duhu in izpovedali vero. Kristus prihaja k nam v krstu, živi in hodi z nami in pričakuje od nas, da smo dejavni v našem času, da lahko vplivamo na različne dogodke v svetu. Kakor je Jezusovo vstajenje spremenilo tok zgodovine iz smrti v življenje, tako moramo mi, povezani z Jezusom, spreminjati sebe in razmere v naši družbi.

Z odpovedjo vsemu, kar nas veže s smrtjo, vsemu, kar je v nas, vsemu, kar je sebičnost in želja, da bi zadovoljili edino nas same, vsemu, kar je izmikanje dolžnostim, malodušje, obup in žalost. Z odpovedjo vsemu slabemu postajamo resnično svobodni.

Sledi polna izpoved vere. To je vera, ki je zgrajena in živeta v umrlem in vstalem Kristusu, vera, ki ni samo izpovedana z besedami in živi na dnu srca, ampak vera, ki je prisotna v življenju, v soočenju z dogodki, z vsakdanjimi težavami in je izražena v pogumnih odločitvah.

Ta noč, ki pomeni začetek novega časa, naj bo za vse nas začetek nove korajže in nove zavzetosti novega upanja in novega življenja.

Tiste, ki bodo krščeni, birmani in obhajani, spremljamo tako, da obnovimo z njimi vred krstne obljube in rečemo: »Vstali Gospod, ti si, ti boš z nami vse dni do konca časov. Mi želimo biti s teboj tako, da se odpovemo našim slabostim in pogumno živimo izpoved vere vse dni do konca življenja.«