Pozdrav vsem navzočim in tistim, ki nas spremljate prek radijskih valov. Poseben pozdrav bolnikom in trpečim. Naj vas Božji angeli spremljajo v urah preizkušnje, vse naše katehete in katehistinje, učitelje in vzgojitelje pa naj v novem šolskem in katehetskem letu podpirajo v odgovornem poslanstvu.

Za razliko od mnogih obletnic, ki nas letos povezujejo s tragičnimi dogodki v preteklosti, smo se danes v Postojni zbrali, da bi se zahvalili za vesel dogodek: za rojstvo revije Ognjišče, ki je v skromnem obsegu začela izhajati prav v tem mestu pred štiridesetimi leti.

Vsem, ki ste v težkih časih sodelovali pri njenem snovanju in nastajanju, izrekam iskreno zahvalo v imenu Cerkve na Slovenskem. Iz skromnega župnijskega lista, Farnega Ognjišča, se je razvila bogata revija, ki je danes med najbolj branimi mesečniki v Sloveniji. V okviru Ognjišča se je razvila bogata založniška dejavnost, ki ima v slovenski bazi knjižnih zapisov prek 600 zadetkov. Pred dobrimi desetimi leti pa je spregovoril še Radio Ognjišče. Brez omenjenih glasil si ne moremo več zamišljati slovenskega cerkvenega medijskega prostora. Delovanje Ognjišča tudi za slovenski javni medijski prostor pomeni prepotrebno dopolnilo in poživljajočo alternativo drugim javnim glasilom, Cerkvi pa omogoča, da izraža to, kar sama misli in dela.

Ognjišče je eno prvih glasil, ki je uvedlo rubriko Naši preizkušani bratje, v kateri predstavlja številne preizkušane ljudi. Tako nam v času, ki poudarja uspešnost ter moč in bi se tako rad znebil bolnih in nemočnih ljudi, sporoča, da je vsako človeško življenje, tudi tisto, ki je zaznamovano s trpljenjem, nedotakljivo in vredno vsega spoštovanja, pa tudi naše pomoči. Tudi mali ljudje v Ognjišču dobijo svojo besedo.

V okviru Ognjišča se je razvila tudi posebno plemenita pobuda: romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Prav na to romanje me veže veliko lepih osebnih spominov. Kot bogoslovec sem zbiral stole po različnih župnijah in gasilskih društvih za romanje na Brezje. Kot duhovnik sem več let vodil ljudsko petje na tem romanju. Organizacija in izpeljava takšne prireditve zahteva veliko skritega dela, ki ga znam sedaj veliko bolj ceniti. Izkušnja vsakoletnih romanj bolnikov na Brezje mi je pomagala pri snovanju in organizaciji prvega papeževega obiska v Sloveniji, za katerega sem bil odgovoren s cerkvene strani. Prav tukaj v Postojni smo doživeli nepozabni dan s papežem in mladino, 18. maja 1996, ki se ga je tudi pokojni sveti oče zelo rad spominjal.

Koliko lepih trenutkov so doživeli tudi naši preizkušani bratje in sestre ob Mariji Pomagaj na Brezjah, vedo oni sami! Mi, ki smo pripravljali srečanja, pa smo tudi odkrili resničnost evangeljskih besed: »Bolje je dajati kot prejemati.« Prijazen pogled in vesel nasmeh bolnika ali invalida, pomeni več kot ves trud in garanje, ki je bilo potrebno za dobro pripravo. Danes lahko rečem: sreča je v darovanju.

Današnji dan naj bo dan zahvale. Najprej zahvale ljudem, ki so sodelovali pri nastajanju revije, založbe in radia Ognjišče in še danes s svojim delom dajejo pečat tem medijem. Potem pa zahvala tudi vsem zvestim naročnikom revije in knjig Ognjišča. Bog ve, koliko staršev in starih staršev je storilo dobro delo, ko so mladi družini naročili Ognjišče, svojim vnukom kupili Sveto pismo za otroke ali primerno knjigo odraščajočim. Samo Bog ve, koliko življenjskih vprašanj in problemov so pomagale rešiti različne rubrike v reviji in sploh različne izdaje Ognjišča. Hvala vsem duhovnikom in drugim poverjenikom, ki Ognjišče širite med ljudi. Dušni pastirji so se vedno zavedali, da je dober verski tisk »podaljšek« njihovega pastoralnega dela. Kamor ne more seči njihov glas, lahko sežeta pisana beseda ali glas radia. Prav tako hvala vsem Prijateljem Radia Ognjišče (PRO). Podobno kot zvesti naročniki tudi vi s svojim rednim darom pomagate, da delo tako pomembnih ustanov poteka nemoteno. Ostanite zvesti temu poslanstvu še naprej.

Predvsem naj bo današnji dan dan zahvale Bogu za vse darove, ki smo jih prejeli po Ognjišču.

V prvem berilu smo slišali, kako je Mojzes opominjal Izraelce, naj se tedaj, ko bodo »jedli do sitega, zidali lepe hiše in v njih prebivali« ter ko se bo množilo njihovo bogastvo, ne prevzame njihovo srce, da bi pozabili Gospoda svojega Boga. Kako utemeljen opomin! Kolikokrat se namreč zgodi, da ljudje v stiski prosimo Boga, pa pozabimo nanj, ko nam gre dobro. – Ali ne opažamo tudi v naši družbi in naši domovini vse več lepih hiš, sitih ljudi, in ali ne vidimo, kako se množi ljudem bogastvo, a, žal, v lepih hišah velikokrat ni več prostora za Boga, za molitev, pogovor, za otroški jok, za navzočnost ostarelih, bolnih ali onemoglih ljudi.

Smo v nevarnosti, na katero je Mojzes opozarjal izvoljeno ljudstvo: ko so dobro živeli, so pozabili na Boga in se oddaljili od njega. To je stalna človekova skušnjava.

Zato mi danes želimo Bogu izreči zahvalo in ne pozabiti nanj. »Nikar sam pri sebi ne misli,« pravi Mojzes, »Moja moč in sila moje roke mi je pridobila to bogastvo. Spomni se marveč Gospoda, svojega Boga, kajti on je tisti, ki ti daje moč.« Če smo ga klicali na pomoč v času nastajanja Ognjišča, v časih, ko je prejšnji politični sistem na različne načine želel zatreti delo Ognjišča in njegove dobrodelnosti in v drugih trenutkih preizkušnje, se mu zdaj, ko je hiša Ognjišča »lepo zidana« iz srca zahvalimo, da nas je »vodil po puščavi« težkih časov.

Današnji čas postavlja pred nas nove naloge. Ko se soočamo s problemi nasilja vseh vrst, širjenju mamil in alkohola v otroške vrste, z begom v hrup in celonočne zabave in celo z begom iz življenja v samomor, se moramo vprašati, zakaj. – Razlogov je gotovo veliko. Vendar je v ozadju tudi način obveščanja in predstavljanja življenja, ki je velikokrat enostransko. Če spremljamo samo informativne oddaje ali tiskana sporočila, vidimo večinoma negativno obarvana sporočila o ubojih, terorizmu, naravnih katastrofah, človeški hudobiji in podobno. Če to prihaja iz dneva v dan in če nekritično sprejemamo vse kot edino resnico, kar je značilno za mlade in otroke, potem se nam življenje predstavi kot ena sama tragedija, za katero se ne splača truditi. – In zakaj bi v ta umazan svet rojevali otroke? Negativna atraktivnost informacij ima pogubne posledice za našo prihodnost. Prepričan sem, da človek še nikoli ni bil tako globoko prestrašen kot je danes, pod vplivom enostranskega predstavljanja resnice. To ne pomeni, da to, kar nam je sporočeno, ni res, ampak to ni vsa resnica, ni celotna podoba. V življenju je veliko več lepega in dobrega kot pa slabega. To pa moramo odkrivati sami in pomagati osvetljevati drugim.

Ne smemo si zatiskati oči pred problemi našega časa, ki jih ne samo vidimo, ampak tudi čutimo na lastni koži. Vendar pa usmerjajmo pogled k vzrokom vsega hudega in k rešitvam, ki so nam ponujene. V ozadju vseh problemov sodobnega sveta in človeka, je kriza vere, kriza človekovega duhovnega jedra, okrog katerega se odvijajo bistvene človekove odločitve. Papež Benedikt XVI. je pred kratkim povedal: »Kjer izgine Bog, človek ne postane večji, ampak izgubi dostojanstvo, postane plod slepe evolucije. Zaradi tega pa se ga lahko uporabi in izkoristi.« Pomislimo na tolpe roparjev, ki plenijo po opustošenem New Orleansu v Ameriki. Človek, ki zares veruje v Boga, ne,bi mogel storiti kaj takega.

Verski mediji imajo zato izredno pomembno vlogo pri oblikovanju celovitega pogleda na življenje. Založba Ognjišča in radio Ognjišče sta v dosedanjem poslanstvu dobro opravila to nalogo. Bogu hvala za vse. V prihodnje pa bo to poslanstvo še pomembnejše. V veliki zmedi pogledov in vrednot ima prav krščansko oznanilo zgodovinsko vlogo, ki je bila preizkušena v vseh kriznih obdobjih zgodovine.

Apostol Pavel nam v današnjem 2. berilu naroča: »Kar je resnično, kar pošteno, kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kar je častno; karkoli je krepostno in hvalevredno, to imejte v mislih.« Na račun Resnice nikoli ne smeta prevladati priljubljenost in privlačnost. Varujmo se »new-agejevske« zmede!

V evangeliju nas Jezus sam potrjuje in spodbuja: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati, kar koli sem vam zapovedal. Jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt 28, 18–20).

V tem zaupanju, da bo Kristus z nami pri odgovorni, a prijetni nalogi oznanjevanja evangelija, prosimo, da bo v naših besedah in dejanjih, ter bomo tudi v prihodnje na straneh Ognjišča brali, na valovih radia Ognjišče pa poslušali Besedo življenja in upanja, ki jo nujno potrebujemo za naše preživetje. Ta beseda pa ne bo prava in ne učinkovita, če ne bo izhajala iz Večne Božje Besede, po kateri je vse ustvarjeno, vse odrešeno in vse posvečeno. Amen.