Menu
Košarica
Zapri
Dostop do članka (47174)

Dostop do članka (47174)

št. kos.: 1 2,99€
Brez davka
2,85€
DDV (5,00 %)
0,14€
Skupaj
2,99€
Zapri
Iskanje

Nagrado Nadja Maganja prejme Berta Golob

Objava: 22. 03. 2017 / 11:52
Oznake: Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:34
Ustavi predvajanje Nalaganje
Nagrado Nadja Maganja prejme Berta Golob

Nagrado Nadja Maganja prejme Berta Golob

Javna podelitev 8. nagrade Nadja Maganja bo v ponedeljek, 27. marca, v Trstu.

Foto: Tatjana Splichal

Nagrado Nadja Maganja letos prejme pisateljica pesnica in pedagoginja Berta Golob. Javna podelitev 8. nagrade Nadja Maganja bo v ponedeljek, 27. marca, ob 20.30 na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani (Ulica Donizetti 3) v Trstu.

Življenjepis

Berta Golob je maturirala na kranjski gimnaziji, izobraževanje pa je nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1957 diplomirala iz slovenščine in srbohrvaščine. Na Gorenjskem je petnajst let poučevala slovenski jezik. Med letoma 1971 in 1975 je vodila pionirski oddelek v Osrednji knjižnici Kranj, od leta 1971 do 1977 pa je honorarno predavala kulturo ustnega in pisnega izražanja na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Osem let je bila lektorica dnevnoinformativnega programa na Radiu Slovenija. Med letoma 1973 in 1979 je delovala kot urednica didaktike slovenskega jezika in književnosti v reviji Jezik in slovstvo. V letih pred upokojitvijo je opravljala delo pedagoške svetovalke v kranjski enoti Zavoda RS za šolstvo. Od leta 1991 naprej poučuje verouk v župniji Sv. Modesta v Kranju.

Dela Berte Golob

Berta Golob je aktivna tudi na mnogih drugih področjih: bila je mentorica bralne značke, pisala je članke v revijah in časopisih, tudi v Družini, sodelovala je pri oblikovanju osnovnošolskih beril in jezikovnih priročnikov. Otrokom je v knjigah Žive besede (1982), Sporočanje v Ptičjem logu (1984), Igrarije - besedne čarovnije (1988), Jezikovni vozli (1990), Dežela Slovničarija (1992), Slovnica, odčarana čarovnica (1995) ter Vejica, nagajiva smejica (1998) igrivo posredovala jezikovno znanje. Te jezikovne slikanice so prvo tovrstno obsežno jezikovno gradivo na Slovenskem. Za delo Žive besede je leta 1982 prejela tudi Levstikovo nagrado. V strokovnih revijah in glasilih (Jezik in slovstvo, Sodobna pedagogika, Mentor, Vzgoja in izobraževanje idr.) je objavljala članke s področja didaktike slovenskega jezika in didaktike slovenske književnosti.

Otrokom in mladostnikom je namenila dela: Sovražim vas (1976), Drobne zgodbe (1980), Šolske razglednice (1990) , Skrinja iz babičine bale (1983), Kako visoko je nebo (1990), Bela žena, divji mož (1997) in Zrna dedove modrosti (2000).

Portrete slovenskih pisateljev in intervjuje s pisatelji je zbrala v knjigah Znani obrazi (1980), Srce ustvarja, roka piše (1983) in Do zvezd in nazaj (1995). Prispevke Berte Golob je mogoče najti tudi v mnogih revijah in časnikih, npr. Otrok in družina, Delo, Ognjišče, Družina, Gorenjski glas, Naša žena, Božje iskrice ter tudi v tržaškem Galebu in goriškem Pastirčku. Kot globoko verna pedagoginja je otrokom v svojih delih znala žlahtno vseskozi posredovati temeljne verske in človeške vrednote.

Napisala je tudi številne knjige z versko tematiko, med njimi pet zbirk poezij: Med nama, Gospod (1992), Senca svetlobe (1999), Z Gospodom na križevem potu (2000), Vse to se je zgodilo (2009), Srce, ki ljubi vse ljudi (2011).

Pri Založbi Družina je izdala knjige Oče naš, Skrivnosti rožnega venca, Skriti zaklad, Mučenec Lojze Grozde in Bodi svetloba.

Skupaj s Francetom Žagarjem je napisala scenarije za televizijske oddaje Zdaj pa po slovensko. Prispevala je dvainsedemdeset scenarijev za TV oddajo Radovedni Taček ter nekaj besedil za otroško televizijsko oddajo Iz popotne torbe. Sodelovala je pri radijski oddaji Duhovna misel ter pri televizijski seriji Ozare. Napisala je tudi dramo Pri nas je veselo (2001).

Poleg Levstikove nagrade je za svoje delo prejela še Trubarjevo plaketo Zveze kulturnih organizacij Slovenije za prizadevanje na področju literarnega dela z mladino, Prešernovo nagrado Gorenjske za krepitev bralne kulture, Žagarjevo nagrado za pedagoško, didaktično, strokovno in mentorsko publicistično delo ter leta 2010 Slomškovo priznanje.

Nagrada Nadja Maganja

V spomin na profesorico Nadjo Maganjo Jevnikar (Trst, 9. septembra 1951 – Repen, 8. februarja 2006) in v želji, da bi vzpodbudili smisel za vrednote, ki so odlikovale njeno življenje, so Skupnost Sv.E gidija Furlanije-Julijske krajine, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavtska organizacija in Nadjina družina ustanovili nagrado Nadja Maganja, ki jo podeljuje poseben odbor.

Letos bo nagrada podeljena že osmo leto. Gre za priznanje ženski ali skupini žensk, katerih življenje odlikujejo izkušnja vere ter ena ali več vrednot, ki so odlikovale tudi življenje in delo Nadje Maganje - ljubezen do raziskovanja na področjih zgodovine, znanosti in kulture, pisanje kot sredstvo za posredovanje osebne izkušnje, služba bližnjemu, ljubezen do ekumenskega in medverskega dialoga, pedagoška izkušnja, solidarnost z revnimi in potrebnimi, varstvo človekovih pravic ter trdno prepričanje, da je treba izpričevati etične vrednote ne glede na javno mnenje in trenutno vodilne ideologije.

Preberite tudi:

Berta Golob pogreša pristne slovenske besede
Pedagoginja in pisateljica

Kupi v trgovini

Mednarodna uspešnica
Ulični ekonomist
Družbena vprašanja
21,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh