Z razstavo Fragmenti preteklosti. Snete srednjeveške poslikave iz Crngroba in z Vrzdenca, skupnim projektom Narodne galerije, Filozofske fakultete, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ter Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije obeležujejo 90. in 100. obletnico prvih konservatorsko-restavratorskih posegov na stenskih poslikavah v Crngrobu in na Vrzdencu.

Foto: Ivo Žajdela

Fragmenti srednjeveških poslikav iz 14. in 15. stoletja z Vrzdenca in iz Crngroba

Avtor razstave, doc. dr. Gašper Cerkovnik z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, izpostavlja: »Na razstavi so po približno stotih letih spet združeni sneti fragmenti srednjeveških poslikav iz 14. in 15. stoletja z Vrzdenca in iz Crngroba. Poleg redke priložnosti, da si ob spremljavi bogate zbrane dokumentacije lahko od blizu pogledamo srednjeveške poslikave, kar na prvotnih lokacijah pogosto ni možno, odlikuje razstavo tudi temeljita predstavitev tehnoloških posebnosti samih umetnin in konservatorsko-restavratorskih pristopov.«

Vrzdenec, podružnična cerkev sv. Kancijana. Foto: Ivo Žajdela

V cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu so izvedeli prvi postopek snemanja stenskih poslikav

Pred stoletjem, leta 1925, sta eden od pionirjev slovenske umetnostne zgodovine, France Stele, in impresionistični slikar ter restavrator Matej Sternen v cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu pri Horjulu izvedela prvi postopek snemanja stenskih poslikav, ki je temeljil na spomeniškovarstvenih razlogih, ter je bil strateško načrtovan in podrobno dokumentiran. Cilj snemanja mlajših plasti stenskih poslikav je bil napredek v raziskovanju srednjeveškega slikarstva, ob čemer naj bi bile mlajše snete plasti še vedno dostopne javnosti. Sternen je pod Steletovim vodstvom pod beležem najprej odkril poslikavo, ki jo danes uvrščajo v zgodnje 15. stoletje, pod to pa še skoraj sto let starejšo plast, ki je tedaj veljala za najstarejšo stensko poslikavo pri nas. Na ta način odkrite plasti srednjeveškega slikarstva so izjemno obogatile in razširile znanje o tem pomembnem delu kulturne dediščine v Slovenije in širše, sneti deli poslikav pa po drugi strani splošni in strokovni javnosti predstavljajo dragocen vpogled v izvedbo stenskega slikarstva, ki na sami lokaciji pogosto ni možna. Poslikave na Vrzdencu lahko še danes občudujemo v stalni zbirki Narodne galerije.

Crngrob, podružnična cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji. Foto: Ivo Žajdela

Sledilo je snemanje fresk v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Ta, za naš prostor tehnično in raziskovalno inovativen pristop je Stele deset let kasneje uporabil tudi v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu, a nekoliko manj uspešno. Odločil se je za odstranitev treh bolj poškodovanih prizorov, od katerih je bil v celoti snet le prizor Sv. Ana Samotretja, medtem ko sta bila preostala prizora v glavnem izgubljena.

Narodna galerija, mojster Bolfgang, sv. Doroteja, sv. Katarina, sv. Barbara in sv. Marjeta. Foto: Ivo Žajdela

Na ogled je 17 fragmentov stenskih poslikav, od tega 15 z Vrzdenca in dva iz Crngroba

Na razstavi so predstavili 17 fragmentov stenskih poslikav, od tega 15 z Vrzdenca in dva iz Crngroba, ki jih dopolnjujejo mlajše kopije, Sternenovi prerisi in risbe ter izbrano dokumentarno in slikovno gradivo, ki ga hranita predvsem Informacijsko dokumentacijski center Ministrstva za kulturo RS in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Narodna galerija, mojster Bolfgang, sv. Doroteja, sv. Katarina, sv. Barbara in sv. Marjeta. Foto: Ivo Žajdela

Sv. Marjeta, detajl poslikave Mojsta Bolfganga Sv. Doroteja, sv. Katarina, sv. Barbara in sv. Marjeta. Foto: Ivo Žajdela

Predstavitev konservatorsko-restavratorskih posegov na stenskem slikarstvu

Razstavljene snete stenske poslikave omogočajo tudi veliko boljši ogled in vpogled v njihovo tehnično izvedbo, kar temeljito predstavlja tudi konservatorko-restavratorski del razstave, kjer so na ogled uporabljeni materiali in tehnike srednjeveških slikarjev. Drugi pomembni vidik pa je predstavitev samih konservatorsko-restavratorskih posegov na stenskem slikarstvu od njihovih začetkov s Steletom in Sternenom ter vse do danes.

Odprtje razstave, nuncij Luigi Bianco in nadškof Stanislav Zore, 20. 5. 2026. Foto: Ivo Žajdela

Ob razstavi so pripravili bogat spremljevalni program

Razstavo spremlja katalog s predstavitvijo vseh del ter prispevkoma, ki z umetnostnozgodovinske ter konservatorsko-restavratorske stroke osvetljujeta pogled na snete stenske poslikave.

Ob razstavi so pripravili bogat spremljevalni program, ki vključuje javna vodstva ob izbranih nedeljah in četrtkih, risanje pred umetninami, predavanje, ustvarjalne delavnice za otroke in družine ter izlet na Vrzdenec in v Crngrob. Razstavo bodo raziskovali tudi v sklopu poletnih počitniških delavnic za otroke in mlade.

Katalog k razstavi.

Barbara Jaki: V likovni zbirki Narodne galerije imamo izjemno kolekcijo iz srednjega veka

Kot je v katalogu zapisala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki srednjeveško slikarstvo v slovenskem patrimoniju predstavljajo pretežno stenske poslikave, saj se je tabelnega slikarstva do danes ohranilo le za vzorec. In situ (na originalnem mestu) so naš čas dosegli številni primeri od najstarejših iz 13. stoletja do poznogotskih, ki pa jih v muzejskem okolju lahko predstavljajo le s pomočjo kopij. Načrtno kopistiko so vzpodbudile že priprave na postavitev stalne zbirke Narodne galerije leta 1921, kasneje pa še pripravljanje velike razstave jugoslovanske umetnosti v Parizu leta 1971. S kopiranjem ogroženih fresk in tistih, ki naj bi bile predstavljene v nacionalnem pregledu srednjeveške umetnosti v Sloveniji, so nato nadaljevali vse do leta 1987. Tako imajo danes v reprezentativni likovni zbirki Narodne galerije izjemno kolekcijo, ki učinkovito dopolnjuje vizualno podobo ustvarjalnosti visokega in poznega srednjega veka ter omogoča rekonstrukcijo razvojne poti stenskega slikarstva na Slovenskem, nekatere kopije pa celo nadomeščajo danes uničene ali močno poškodovane stenske poslikave.

Avtor razstave Fragmenti preteklosti dr. Gašper Cerkovnik in direktorica Narodne galerije Barbara Jaki med odprtjem v Narodni galeriji 20. maja 2026. Foto: Ivo Žajdela

Po posebnem postopku s stene izluščene stenske poslikave

V muzejskih zbirkah so izvirniki seveda redkejši, saj gre za po posebnem postopku s stene izluščene stenske poslikave. Te skupaj s tehnološkimi značilnostmi snemanja z izvirne lokacije, obravnavata ta razstava in spremljajoči katalog. Eden od pionirjev slovenske umetnostne zgodovine, na Dunaju šolani France Stele (1886–1972), je že v dvajsetih letih 20. stoletja svoj interes usmeril prav v srednjeveške stenske poslikave, njihovo raziskovanje, konservatorske posege in prezentacijo.

Crngrob, glava sv. Martina. Foto: Ivo Žajdela

France Stele, Matej Sternen, Vrzdenec, Crngrob

Ob predstavitvi novih spoznanj in na modernih principih utemeljeni praksi je Barbara Jaki spomnila na več pomembnih obletnic. Pred sto štiridesetimi leti se je rodil France Stele, pred malo več kot sto leti so bile snete freske na Vrzdencu in dobrih devetdeset let je minilo od podobnega posega v Crngrobu.

Leta 1925 sta Stele in impresionistični slikar in restavrator Matej Sternen (1870–1949) izvedla prvi postopek snemanja, ki je temeljil na spomeni­škovarstvenih razlogih ter je bil strateško načrtovan in podrobno dokumentiran; sicer je prvi znani tovrstni poseg pri nas opravil že Matevž Langus (1792–1855) v ljubljanski stolnici. V cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu pri Horjulu je Sternen pod Steletovim vodstvom pod beležem najprej odkril poslikavo, ki jo danes datiramo v zgodnje 15. stoletje, pod to pa še skoraj sto let starejšo barvno plast, ki je tedaj veljala za najstarejšo stensko poslikavo pri nas. Slednja je obetala nova spoznanja o zgodovini stenskega slikarstva na Slovenskem, zato se je zdela odstranitev mlajše plasti upravičena. Vsaj devet fragmentov so prepeljali v Ljubljano in razdelili po več ustanovah – v Narodni galeriji jih hranijo pet. Odkritje starejše plasti je zbudilo veliko zanimanje tedanje strokovne javnosti, konservatorski postopek pa se je zapisal v zgodovino obeh strok – tako umetnostnozgodovinske kot konservatorsko-restavratorske.

Slabih deset let pozneje, leta 1935, je bil podoben poseg opravljen v romarski cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu; tedaj so sneli štiri fragmente stenskih poslikav.

Sv. Ana Samotretja, mojster Bolfgang, Crngrob. Foto: Ivo Žajdela

Konservatorsko-restavratorska stroka ima nove, strožje standarde

Na tej razstavi so prvič združili vse znane ohranjene fragmente, dodali so še dva motiva z Bleda in enega iz Turnišča – skupaj jih je torej šestnajst. Pojasnjujeta jih bogato dokumentarno gradivo in temeljita konservatorsko-restavratorska predstavitev, pri kateri so znanje in izkušnje strnili ugledni strokovnjaki iz treh osrednjih slovenskih ustanov – iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ter Narodne galerije.

Danes, dobrih sto let po prvem Steletovem in Sternenovem pionirskem dejanju, ima konservatorsko-restavratorska stroka nove standarde. Kljub številnim sodobnim tehnološkim možnostim je do podobnih postopkov zadržana zaradi tveganj pri snemanju stenskih poslikav. Dopušča jih le kot skrajni varovalni ukrep, ki mora biti interdisciplinarno pretehtan in podprt z jasno strategijo celotnega postopka in poznejše prezentacije.

Sv. Ana Samotretja (detajl), mojster Bolfgang, Crngrob. Foto: Ivo Žajdela

Obsežna bibliografija ddr. Janeza Höflerja na temo srednjeveških fresk

Steletov interes za srednjeveško slikarstvo je vzpodbudil njegove učence k nadaljnjim raziskavam, ki so osvetlile ta del naše umetnostne dediščine in razširile vedenje o njej. Največjo zaslugo pri tem pa je imel univerzitetni profesor, umetnostni zgodovinar in muzikolog, akademik ddr. Janez Höfler (1942–2026). Njegova obsežna bibliografija odgovarja na številna vprašanja, povezana s srednjeveškim stenskim slikarstvom, posebej pomemben pa je topografski korpus srednjeveških fresk, ki v štirih zvezkih zajema celotno območje Slovenije v obdobju od 13. do 16. stoletja in predstavlja temeljno strokovno delo na tem področju. »Ko smo se s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in doc. dr. Gašperjem Cerkovnikom dogovarjali za pričujočo razstavo, nismo slutili, da ob njeni uresničitvi profesorja Höflerja ne bo več med nami. Zato ob visokih obletnicah, ki se jih spominjamo, v Narodni galeriji to razstavo simbolično posvečamo njegovemu spominu,« je zapisala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki.

Fragmenti preteklosti, sporočilo za medijeKonec v: Narodna galerija, razstava Fragmenti preteklosti, freske, poslikave, Vrzdenec, Gašper Cerkovnik [2]

1/11