Razstava, ki spada med dogodke Dnevov Škofjeloškega pasijona, je nastala v organizaciji Župnijskega zavoda sv. Jurija Stara Loka in župnije Stara Loka v sodelovanju z Javnim zavodom 973 in občino Škofja Loka.

FOTO: FB Škofjeloški pasijon

Zbrane obiskovalce je nagovorila akademska slikarka Agata Pavlovec, ki je bila mentorica ustvarjalcem. Povedala je, da so bile v marcu v župnijskih prostorih v Stari Loki izvedene tri postne likovne delavnice, namenjene upodabljanju prizorov pasijonskih podob s crngrobske fasade iz druge polovice 14. stoletja. Na mentorstvo se je temeljito pripravila. Prebrala je precej literature o gotskih freskah, predvsem o njihovi ikonografiji, ki je zelo bogata. Dodala je še, da so ustvarjalci slikali kopije fresk, a hkrati vanje vtisnili tudi del sebe.

Vnebohod je naslikala Minča Komovec. FOTO: Jure Ferlan

Zunanjo zahodno fasado Marijinega svetišča v Crngrobu, h kateri je v 19. stoletju škofjeloški gradbenik Janez Krstnik Molinaro prizidal novogotsko vhodno lopo, krasijo upodobitve pasijonskega cikla, ki so ostanek fasade starejšega dela cerkve. Naslikane so pod močnim vplivom italijanskega slikarja Giotta, ki je umrl nekaj desetletij prej. Slike so najstarejši primer furlansko-kranjsko-koroškega slikarskega kroga. Avtor poimensko ni znan, zato ga umetnostnozgodovinska stroka imenuje Mojster crngrobske fasade.

FOTO: FB Škofjeloški pasijon

Delavnice je obiskovalo 12 udeležencev: Marta Čuk, Ana Frelih, Urška Florjančič, Franc Hafner, Irena Hrvatin, Minča Komovec, Štefka Krmelj, Mija Naglič, Dorica Prevc, Stana Rovtar, Marta Satler in Marija Šmid. Vsak si je izbral po enega izmed motivov s fasade in na papir v tempera tehniki naslikal repliko.

FOTO: FB Škofjeloški pasijon

Prizori crngrobskega pasijonskega cikla so različno ohranjeni. Med najbolj ohranjene spada Zadnja večerja, ki je vidna le na podstrešju vhodne lope, ter Križanje, Snemanje s križa in Kristusov pokop. Nekateri prizori so bili delno prezidani, druge so načeli neusmiljen zob časa in klimatske razmere, zato so udeleženci delavnic upodobili enajst od sicer skupno trinajstih prizorov pasijonskega cikla. Pri dodajanju elementov, ki na freskah niso več vidni, so si pomagali z opisi umetnostnih zgodovinarjev dr. Janeza Veiderja, ki je bil po drugi svetovni vojni nekaj let župnik v Stari Loki, in dr. Franceta Steleta. Oba sta freske pred desetletji videla v precej boljšem stanju kot so danes. V pomoč jim je bila tudi primerjava z bolj ohranjenimi freskami iz istega časovnega obdobja. Razstava bo odprta za ogled vse do začetka maja ob nedeljah med 15. in 17. uro ali po predhodnem dogovoru s koordinatorico Urško Florjančič.