Ne bojmo se biti sveti!
Ne bojmo se biti sveti!
Ob dnevu vseh svetih smo zbrali nekaj misli o svetosti, ki jih je papež Frančišek objavil v apostolski spodbudi Veselite in radujte se (Gaudete et exultate). V slovenščini je izšla pri Založbi Družina.
Papež Frančišek že v začetku pove, da jo je napisal z namenom, »da bi vnovič slišali klic k svetosti, da bi premislili, kako jo uresničevati v sedanjem kontekstu z vsemi tveganji, izzivi in priložnostmi.« Svetost je najlepša, najprivlačnejša podoba Cerkve, je zapisal in dodal, da »gre za pomembno zadevo«. Tej apostolski spodbudi bi lahko rekli tudi Frančiškovo »pismo«, ker nas v njej papež nagovarja v drugi osebi ednine.
»Vesel sem svetosti potrpežljivega Božjega ljudstva: staršev, ki s tolikšno ljubeznijo vzgajajo svoje otroke, mož in žena, ki z delom skrbijo za kruh svoji družini, bolnikov, ostarelih redovnic, ki se ne nehajo smejati. V teh dejanjih, ki se dan za dnem ponavljajo, vidim svetost vojskujoče se Cerkve.« (7)
»Vsi smo poklicani biti sveti, ko ljubimo in ko vsak dan pričujemo z vsakdanjimi opravili tam, kjer smo. /…/ Ali si poročen, poročena? Bodi svet tako, da ljubiš in skrbiš za svojo ženo ali moža, kakor je to storil Kristus za Cerkev. /…/ Si oče, mati, dedek ali babica? Bodi svet tako, da potrpežljivo učiš otroke hoditi za Jezusom.« (14)
»Oprijemam se priložnosti, ki so vsak dan na voljo, da bi izpolnil redne naloge na izreden način.« (17)
»Kristjan ne more misliti na svoje poslanstvo v svetu, ne da bi ga sprejemal kot pot svetosti.« (19)
»Svetost ti ne bo ničesar človeškega odvzela, saj gre za srečanje tvoje krhkosti z močjo milosti.« (34)
»Ko ima kdo odgovor na vsa vprašanja, s tem pokaže, da je na napačni poti.« (41)»Cerkev je neštetokrat poudarila, da nismo odrešeni zaradi naših del in zaradi naših naporov, ampak po Gospodovi milosti in pobudi.« (52)
»Blagri so kristjanova osebna izkaznica.« (63)
»Sejati mir okoli sebe, to je svetost.« (89)
»Svetnik ne troši svojih moči s tarnanjem nad napakami drugih in zna o njih molčati, varuje se verbalnega nasilja, ki podira in trpinči, kajti ne upa se biti trd do drugih, ampak jih ima ‚za boljše od sebe‘ (Fil 2,3)«. (116)
»Ponižnost se lahko ukorenini v srcu samo po ponižanjih. Brez njih ni ne ponižnosti ne svetosti.« (118)
»Čeprav smo krhki, smo nosilci zaklada, ki ustvarja iz nas velike ljudi in lahko naredi boljše in srečnejše tiste, ki ga sprejemajo.« (131)
»Svetost je skupna pot, po kateri hodimo v paru.« (141)
Prevod: dr. Rafko Valenčič



