Čeprav se katoliški novinarji vsako leto srečujemo ob prazniku svojega zavetnika, sv. Frančiška Saleškega, se lahko zgodi, da njegova osebnost ostane nekoliko v ozadju. Tako sem se tokrat podal po sledeh tega izjemnega moža in poskusil izluščiti tri njegove značilnosti, zgovorne ne le za časnikarje.

Prvo poimenujmo komunikacijska inovativnost in živost. Z njo si je tudi prislužil naziv zavetnika časnikarjev. Saleški, doktor prava, je svojo poklicno pot preusmeril v duhovništvo in bil zgodaj imenovan za škofa, in sicer v burnih časih. Škofija Ženeva je povsem padla v roke protestantov, katoliški škof je moral v izgnanstvo v mesto Annecy. V provinci Chablais je katoličanov ostalo le še okoli sto od dvajset tisoč prebivalcev. Saleškega to ni spravilo v obup, nasprotno, o katoliški veri je prebivalstvo želel poučiti ne le s pridiganjem, pač pa tudi z natisnjenimi letaki, ki so jih raznosili in domačinom smuknili pod vrata. Tovrstni pristop, oznanjevanje s tiskovino, je bil tak...