Tako se je končalo četrto mednarodno apostolsko potovanje ameriškega papeža, ki je minilo brez tradicionalne novinarske konference med letom, saj so novinarji potovali z drugim letalom.

Nadomestno vojaško letalo Falcon je papežu ponudil španski kralj Felipe VI., na krovu pa so bili papež in njegovo najožje spremstvo. Po pristanku v Rimu se je papež z avtomobilom vrnil v Vatikan. Osebje Svetega sedeža in novinarji, ki so spremljali papeški let, so se po navedbah Tiskovnega urada Svetega sedeža vrnili v Italijo z drugim letalom, ki ga je zagotovila družba Iberia, poroča italijanski spletni portal Vatican News.

Kaj je papež sporočil voditeljem držav, nad katerimi je letel?

Med papeževim poletom so bili objavljeni telegrami, ki jih je poslal španskemu kralju in voditeljem držav, nad katerimi je letelo papeško letalo.

Kralju Felipeju VI. je papež ponovno izrazil hvaležnost ter se zahvalil njemu, oblastem in španskemu ljudstvu »za topel sprejem in velikodušno gostoljubje, ki mi je bilo izkazano med tem obiskom«. Kralju in vsem Špancem je zagotovil svoje stalne molitve za mir in enotnost naroda ter nad vsakogar priklical obilne Božje blagoslove.

Maroškemu kralju Mohamedu VI. in njegovemu ljudstvu je papež izrazil najboljše želje ter zagotovil svoje molitve »za blaginjo kraljevine«.

Italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli pa je zapisal, da je imel v Španiji veselje »izkusiti živo vero tega ljubljenega ljudstva, ki se, ukoreninjeno v evangeljskih vrednotah, še danes odlikuje po duhu gostoljubnosti in krščanskega bratstva«. Ob tem je zagotovil tudi svoje stalne molitve »za dragi italijanski narod«.

Tehnična okvara motorja na prvotnem letalu

Tako se je po sedmih dneh na neobičajen način na letališču Tenerife Norte – Los Rodeos zaključilo četrto mednarodno apostolsko potovanje papeža Leona XIV., ki je trajalo od 6. do 12. junija. Prvotni let je bil preložen zaradi tehnične okvare motorja na letalu Iberia Airbus A320. Postopek vzleta se je začel okoli 16.15 po lokalnem času (17.15 po italijanskem času), že z več kot enourno zamudo. Kmalu zatem so k letalu ponovno pripeljali stopnice za izkrcanje, papeža pa je nazaj v VIP-salon letališča pospremil kralj Felipe VI., ki se je od njega poslovil le nekaj trenutkov prej. Kmalu zatem so iz letala izstopili tudi državni tajnik kardinal Pietro Parolin ter drugi kardinali in škofje iz papeškega spremstva.

Odpoved novinarske konference med letom

Na letu v Rim, dolgem več kot 3000 kilometrov, trajal pa je dobre štiri ure in pol, zato ni bilo tradicionalne novinarske konference z 80 novinarji, ki so papeža spremljali na vseh etapah njegovega potovanja – od Madrida do Barcelone ter otokov Gran Canaria in Tenerifi.

Sporočilo papeževega obiska na Kanarskih otokih

V zadnjih dveh dneh potovanja po Španiji, med obiskoma otokov Gran Canaria in Tenerifi, je Petrov naslednik želel uresničiti željo po tem obisku, ki jo je nekoč izrazil papež Frančišek. V srečanjih z migranti je poudaril, da denar, pridobljen na račun teh revnih bratov in sester, ne bo prinesel ne miru, ne časti, ne prihodnosti. Trgovce z ljudmi je opozoril z besedami svetega Pavla iz drugega pisma Korinčanom, da bodo morali za vsako izgubljeno življenje, vsako prevarano družino, vsako zasužnjeno telo, vsako ustrahovano žensko in vsakega izkoriščanega delavca »stopiti pred Božjo pravičnost«.

Papeževe postaje na apostolskem potovanju v Španiji

Četrto mednarodno apostolsko potovanje papeža Leona XIV. je obsegalo zelo obsežen program. Začelo se je s srečanjem s španskima monarhoma Felipejem VI. in kraljico Letizio v Madridu ter se nadaljevalo s slovesno mašo na praznik Svetega Rešnjega telesa na trgu Plaza de Cibeles, ki se je je udeležilo več kot 1,2 milijona ljudi.

Papež je vodil tudi molitveno bedenje s 600.000 mladimi in se srečal z verniki madridske nadškofije na stadionu Bernabéu.

Poleg tega je imel zgodovinski govor v španskem parlamentu, ki je bil prvi nagovor kateregakoli papeža. V Barceloni je obiskal samostan Monastero di Montserrat, kjer je poudaril pomen kulture in duhovnosti, nato pa v baziliki Sagrada Família predsedoval slovesnosti ob odprtju in blagoslovu Jezusovega stolpa. S tem je bazilika postala najvišja cerkev na svetu, slovesnost pa je sovpadala s stoto obletnico smrti njenega arhitekta Antonia Gaudíja.