Znova se je namreč utekočinila relikvija krvi mestnega zavetnika sv. Januarija, kar se običajno zgodi trikrat na leto: prva priložnost je dan, ko se predvsem verniki neapeljske nadškofije spominjajo prenosa svetnikovih posmrtnih ostankov v Neapelj, in to je sobota pred prvo nedeljo v mesecu maju; druga priložnost je njegov bogoslužni praznik, 19. september, tretja pa 16. december, ko se domačini svojemu zavetniku zahvalijo za njegovo priprošnjo, ko je ob izbruhu Vezuva leta 1631 izprosil milost, da lava ni zajela mesta.

Če se relikvija krvi ne utekočini, domačini to razumejo kot slabo znamenje, ki naj bi po izkušnjah ne prineslo nič dobrega.

Kri sv. Januarija se je letos prvič utekočinila v soboto, 2. maja.

Prvi čudež 2. maja

Kri sv. Januarija se je letos torej prvič utekočinila v soboto, 2. maja, o čemer so številni verniki poročali tudi na družbenih omrežjih: posušena svetnikova kri, shranjena v dveh steklenih ampulah, se je pred očmi vernikov v neapeljski stolnici v Kraljevi kapeli zaklada sv. Januarija spremenila v tekočino. Celotna stolnica je ob oznanjenju čudeža spontano zapela hvalnico Te Deum. Omenjeni čudež je dokumentiran že od leta 1389, znanstveniki pa ta pojav pripisujejo tiksotropiji – lastnosti nekaterih snovi, da se utekočinijo ob premiku.

Nadškof Neaplja kardinal Domenico Battaglia je ob prvem letošnjem čudežu dejal, kako »kri škofa Januarija vedno kaže na Kristusovo kri … tako na kri Njega samega kot na kri ubogih in najbolj nesrečnih, v katerih Kristus živi«. Nadškof je čudež je označil za »povabilo, naj vse svoje zaupanje stavimo na evangelij«.

Čudež krvi je bil zabeležen tudi med nekaterimi prejšnjimi obiski papežev v Neaplju.

Nov čudež nepričakovano šest dni pozneje

Le šest dni po prvem utekočinjenju so bili verniki znova priče čudežu v petek, 8. maja, ko je neapeljsko stolnico obiskal papež Leon XIV. Da je kri v steklenih ampulah utekočinjena, je bilo razvidno tudi s fotografij, ki so ob papeževem obisku v Neaplju zaokrožile po svetu. Leon XIV. se je v stolnici srečal z duhovniki, redovnicami in redovniki neapeljske nadškofije, počastil relikvije sv. Januarija in zbrane z njimi tudi blagoslovil.

Kot spominjajo pri spletnem portalu kath.net, je bil čudež krvi zabeležen tudi med nekaterimi prejšnjimi obiski papežev v tem južnoitalijanskem mestu: kri sv. Januarija se je recimo utekočinila med obiskom Pija IX. leta 1848. Čudež pa se ni zgodil med obiskoma Janeza Pavla II. leta 1979 in Benedikta XVI. leta 2007. Papež Frančišek je bil leta 2015 priča delnemu utekočinjenju.