Odločitev ustavne večine poslancev državnega zbora za začetek postopka spreminjanja ustave, s katero bi obšli odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014, ki je odločilo, da morajo biti z javnim denarjem enakopravno in polno financirani javno veljavni programi vseh, torej državnih in zasebnih osnovnih šol, sproža nove kritike.

Na zavlačevanje pri uresničitvi odločbe ustavnega sodišča so že pred nekaj tedni opozorili v Društvu katoliških pedagogov Slovenije (DKPS), po sporni poslanski odločitvi pa so kritiko na račun zakonodajalca ponovili. »Namesto da bi državni zbor odpravil neskladnost zakona z ustavo, začenja postopek za spremembo Ustave RS. Zato ponovno poudarjamo, da zakon o financiranju osnovne šole ostaja še vedno neustaven, čeprav DZ začenja postopek za spremembo ustave. Zakonodajalec ve, da zakonov ne moremo sprejemati za nazaj. Zato je parlament dolžan izpolniti odločbo ustavnega sodišča in spoštovati določila tretje veje oblasti. Če obide ustavno določilo, samovoljno izniči avtonomijo ustavnega sodišča in ga podreja trenutni premoči v državnem zboru. To je nevarna igra, s katero se izničuje bistvo demokracije,« so med drugim zapisal v izjavi DKPS.

Pričakovano so se na poslansko odločitev odzvali tudi v civilni pobudi Bogatimo šolstvo, v kateri so povezani starši vseh slovenskih zasebnih osnovnih šol. V pobudi »z osuplostjo spremljamo odločenost vladajoče politike, da spremeni 57. člen Ustave Republike Slovenije, pri tem pa je ravnodušna do temeljnih načel ustavne demokracije. Zlorabo pravne oblike ustavnega amandmaja in nelegitimno sprevrženost njenega motiva ji očitajo praktično vsi izpostavljeni pravni strokovnjaki. Da to počne, ker želi obiti odločbo ustavnega sodišča, je očitno, saj je to večkrat posredno priznala tudi sama. Oblastni samopašnosti je ob zadostni politični podpori in pravni ignoranci očitno lahko podvržena vsaka človekova pravica, ki oblastnikom ni všeč. Spodjedanje ustavne ureditve ni le nelegitimno in protiustavno, pač pa tudi nevarno za stabilnost in obstoj naše države.«

Civilna iniciativa Bogatimo šolstvo sicer že od vsega začetka deluje prav z namenom, da o položaju zasebnega osnovnega šolstva javnosti posreduje resnična dejstva. Ker še vedno upajo, da bodo argumenti prevladali nad oblastno močjo, v svoji analizi izpostavljajo in argumentirano zavračajo nekatere izjave, s katerimi oblastna večina opravičuje svoje sporno ravnanje.

Nove kritike pa prihajajo tudi iz pravniških vrst. Poročali smo že o odzivu treh pravnikov mlajše generacije (Matej Avbelj, Andraž Teršek, Jurij Toplak), ki so se jim pri novi izjavi pridružili še nekateri ugledni pravniški kolegi in kolegice (Verica Trstenjak, Veronika Fikfak, Bojan Bugarič, Jernej Letnar Černič). Podpisniki izjave med drugim ugotavljajo, da je »ustavo dopustno spreminjati po tem, ko je ustavno sodišče ugotovilo obstoj temeljne ustavne pravice določene in ranljive družbene skupine; v tem konkretnem primeru so to otroci v zasebnih šolah, ne samo njihovi starši. Takim, zasebnim šolam tudi ni mogoče ustavnopravno nasprotovati že samo zaradi narave njihovega zasebnega ustanovitelja, ker to v konkretnih okoliščinah pomeni – vsaj prikrito, a še vedno pravno nedopustno – diskriminacijo na temelju osebnih okoliščin, kot je veroizpoved, ali pa katera koli druge osebna okoliščina. Takšna diskriminacija je po ustavi – konkretno z njenim 14. členom – in po ustavnosodnih precedensih strogo prepovedana.«

Na odločitev poslanske večine se odziva tudi Komisija Pravičnost in mir, ki bo svojo izjavo predstavila na jutrišnji tiskovni konferenci.