V novomeški škofiji so papeževo povabilo, naj 13. decembra v vsaki škofiji po svetu odprejo sveta vrata, vzeli zares. Ker stolnica svetoletnih vrat še ni imela, so v severni gotski prišiljeni portal stolnice vzidali nova. Načrt so zaupali kiparju Mirsadu Begiču, ki je sredi devetdesetih let izdelal tudi znamenita južna vrata ljubljanske stolnice. Bronasta vrata so v severno stran novomeške stolnice že vzidana, do nedeljskega odprtja, ko jih bo škof Andrej Glavan slovesno odprl in blagoslovil, pa ostajajo skrbno »zazidana«.

Da bi pa meščanom in medijem prikazali nastajanje svetoletnih vrat, so v prostorih škofije pripravili razstavo »odlitkov«, ki jih je upokojeni tehnični urednik Družine in slikar Tone Seifert postavil na peščeno inštalacijo, s katero je upodobil dolenjsko gričevnato pokrajino. Razstavljeni so osnutki štirih portretov in kiparjevi risarski zasnutki. Vrata je predstavil likovni kritik Milček Komelj. »Na reliefu vrat je kipar polnoplastična portretna obličja in druge motivne sestavine v različnih reliefno-prostorskih nivojih soočil v gledališko obarvan »panoptikum« prizorov, ki učinkuje kot živo otipljiva simbolična vizija,« je dejal Komelj. V zgornji predel vrat je vključil obličja treh dolenjskih blaženih, Alojza Grozdeta in dveh izmed drinskih mučenic, sester Marije Krizine Bojanc in Marije Antonije Fabjan. »Na čast mestnega jubileja je pod njimi, umaknjenega v levo, izoblikoval še poprsje ustanovnika Novega mesta, habsburškega cesarja Rudolfa IV., ki ga, celopostavno sedečega na prestolu, sicer poznamo z novomeškega mestnega grba. Nakopičene prazgodovinske figuralne situle in drugi arheološki ostanki, posode, črepinje, kosti, fibule ter vmes skrito razpostavljeni umetnikovi značilni kljunasti »stražarji«, med katere je kipar umestil tudi tipično dolenjsko rimsko žaro s petelinom pri vrhu, pod srednjeveškim cesarjem opozarjajo na najstarejšo, predkrščansko zgodovino današnjih mestnh tal. Desno nad njimi stoječa cerkvena stavba pa nosi kot znamenje krščanskega izročila v svojem »citatnem« okenskem detajlu aluzijo na dolenjski božjepotni Zaplaz, v katerem posebno častijo spomin na blaženega Grozdeta.« Milček Komelj je dejal, da si je s takimi Begićevimi vrati novomeška škofovska kapiteljska cerkev zagotovila novo ustvarjalno pridobitev, osmišljeno v nevenljiv bronen spomin, in z njo na novo izpričala naklonjenost umetnosti, ki ostaja trajna.

(Več v novi tiskani številki Družine)

Na odprtju priložnostne razstave Arheologija življenja in smrti: Janez Gril, Milček Komelj, Mirsad Begič in Tone Seifert (fotografije K. H. )

Bronasta vrata so v severni gotski prišiljeni portal stolnice že vzidana, a do nedelje ostajajo skrbno "zakrita". Obiskovalcem razstave so jih prikazali zgolj na fotografiji.


Na relief vrat je kipar upodobil tri dolenjske blažene, med njimi Lojzeta Grozdeta.

Odprtja priložnostne razstave se je poleg številnih Novomeščanov udeležil tudi škof Andrej Glavan.