Bolezen je v vsakem obdobju življenja neprijetna, še posebej dolgotrajna, najhuje pa je, ko se zgodi otroku. V knjigi Zvezda sredi neba boste spoznali najstnico Giulio Gabbieli, ki je zbolela za rakom. Mlado, nadarjeno običajno dekle se je pogumno spopadlo z boleznijo in s svojo radostjo navdihovalo tudi druge okrog sebe. Vzljubili so jo zdravniki, ki jih je morala sama tolažiti, ko so ji znova odkrili tumor. Kljub bolezni je obiskovala »šolo v pižami« za bolen otroke, v kateri so se med učenci in učitelji spletle pristne prijateljske vezi.

Želela si je napisati knjigo, kar ji je tudi uspelo, čeprav je izšla šele po njeni smrti. V svojih zapiskih je delila svoje misli, ki so včasih velika hvalnica življenju, včasih pa tako globoke, kot je od 14-letnice ne bi pričakovali. Verjela je, da ji lahko Bog nameni milost in jo čudežno ozdravi ali pa jo sprejme k sebi, »kar je prav tako nekaj najlepšega,« je zapisala. A Giulia ni bila čudežno dekle. Prav tako kot se običajno zgodi bolnikom s težko boleznijo, se je zgodilo tudi njej. V svojem trpljenju je podvomila v Boga. A potovanje v Padovo, na katerem je obiskala tudi baziliko sv. Antona, ji je vero vrnilo.

»Dejstvo je, da je ljudi strah bolezni in trpljenja. Veliko je bolnih, ki ostanejo sami. Vsi njihovi prijatelji prestrašeni izginejo. Ni se treba bati! Prav ta oddaljenost bližnjih povzroča strah nam, bolnim. Če nam, nasprotno, bližnji stojijo ob strani, nam pridejo blizu, nam položijo roko na ramo in rečejo: 'Daj, saj boš zmogla!' je to tisto, kar nam daje moč, da zmoremo iti naprej. Če tega ni, se vprašaš: 'Zakaj so se vsi oddaljili? Če se oni, ki niso sami bolni, bojijo, je gotovo strah tudi mene … Zakaj bi se morala boriti za ozdravitev, če mi nihče ne stoji ob strani?'

Sama nisem imela nikogar, ki bi se oddaljil od mene, ampak ravno nasprotno: tujci, ljudje, ki jih nisem poznala, so se mi približali. Vendar niso vsi tako srečni.

Jaz pa si želim, da bi bilo tako za vse …«

To je le delček vsega, kar nam je zapustila pogumna deklica. »Naj bo lepo in bogato vaše srečanje z Giulio«, je zapisala njena družina v spremni besedi, njen brat Davide pa je v začetku dodal misel: »Kdor obupuje, je to zato, ker ni spoznal Giulie.«

Spoznajte jo!