Nikaragovska vlada je potrdila izpustitev škofa Rolanda Álvareza iz Matagalpe, ki je bil skupaj s škofom Isidorom del Carmen Moro Ortego iz Siune, dvema bogoslovcema in 15 drugimi duhovniki v priporu od leta 2022. Po navedbah spletnega portala Vatican News je torej skupno na prostosti 19 predstavnikov Katoliške cerkve.

Preberite tudi: Nikaragva stopnjuje pritisk na Cerkev

O osvoboditvi duhovnikov so minulo nedeljo najprej poročali krajevni mediji v Nikaragvi, vladni uradniki v Managui so vest pozneje potrdili. Vsi duhovniki so minulo nedeljo popoldne prispeli v Rim, razen enega, ki je ostal v Venezueli, in so zdaj pod okriljem Svetega sedeža.

Rolando Álvarez, škof Matagalpe in apostolski upravitelj škofije Estelí, je bil v procesu, ki mu je mednarodna javnost odločno nasprotovala, obsojen na 26 let zaporne kazni: v zaporu je bil od lanskega februarja, potem ko je pred tem pol leta preživel v hišnem priporu. Škof Mora je bil aretiran decembra.

Škof Álvarez je bil v zaporu od lanskega februarja, potem ko je pred tem pol leta preživel v hišnem priporu. FOTO: Vatican Media

Nenehna skrb papeža Frančiška

Papež Frančišek je v začetku letošnjega leta med molitvijo angelovega češčenja spregovoril o položaju škofov in duhovnikov, »ki jim je bila odvzeta svoboda« v srednjeameriški državi. Vsem je zagotovil svojo »bližino v molitvi« in Božje ljudstvo povabil k molitvi za Nikaragvo ter izrazil upanje, »da se bo za premagovanje težav vedno iskala pot dialoga«.

Že oktobra lani je bilo iz zapora izpuščenih 12 nikaragovskih duhovnikov. Sveti sedež je sprejel njihovo prošnjo, da jih sprejme pod svoje okrilje, ter jim zagotovil nastanitev v Rimu.

Nikaragva je poleg duhovnikov že lani iz države izgnala 222 političnih nasprotnikov. Vsem, vključno s škofi, je bilo odvzeto nikaragovsko državljanstvo.

Cerkev v nemilosti, solidarnost svetovne javnosti

Nikaragovska vlada predsednika Daniela Ortege že dlje časa stopnjuje pritisk na Katoliško cerkev v državi, posebej ostre ukrepe pa je sprejela v začetku lanskega postnega časa, ko je prepovedala tradicionalne javne procesije križevega pota v vseh župnijah po državi ter katoliške škofe obtožila »hudih zločinov in grozot«. Med drugim je iz države izgnala 222 političnih nasprotnikov. Vsem, vključno s škofi, je bilo odvzeto nikaragovsko državljanstvo.

Predsednik Ortega je pred letom dni v nagovoru ob 89. obletnici uboja nikaragovskega narodnega heroja Augusta Sandina sprožil napad na Cerkev brez primere, katoliško hierarhijo obtožil »hudih zločinov in grozot« ter Vatikan obtožil, da je »mafijska organizacija«.

Preganjani Cerkvi v Nikaragvi od vsega začetka svojo podporo in solidarnost nenehno izraža papež Frančišek, ki je s preizkušanim narodom povezan v molitvi, prav tako pa tamkajšnje vernike podpirajo škofje Združenih držav Amerike, ki so se ob lanskem izgonu političnih nasprotnikov v izjavi za javnost zahvalili svoji katoliški skupnosti »za topel sprejem izgnancev iz Nikaragve«.