Na treh večerih, ki so potekali na treh različnih fakultetah ljubljanske univerze, so povabljeni strokovnjaki spregovorili o tej pomembni in vse bolj aktualni temi.

Umetna inteligenca vstopa v življenja vseh

Prvi večer se je 9. maja odvil na Ekonomski fakulteti. Potekal je v obliki pogovora ob okrogli mizi, ki ga je vodil novinar RTV Slovenija Nejc Krevs. Gostje, dr. Marko Pahor, dr. Aleš Gorišek, dr. David Gosar in Jonas Miklavčič, so spregovorili o vplivu UI na uporabnika ter etičnih izzivih, ki jih UI vnaša v življenja uporabnikov. Vsi avtorji so poudarili, da UI vstopa v življenja vseh ljudi in da so podobne razprave zelo potrebne pri ozaveščanju širše javnosti o načinu delovanja UI. Hkrati je bilo izpostavljenih nekaj konkretnih dilem, kjer je vključitev širše javnosti nujno potrebna za nadaljnje postopanje, saj se te dileme dotikajo celotne družbe in ne zgolj posameznega uporabnika.

Etični izzivi umetne inteligence

Fakulteta za računalništvo in informatiko (UL) je gostila drugi večer, 10. maja. Potekal je pod naslovom »Etični izzivi umetne inteligence«, in sicer v obliki pogovora med dr. Ivanom Bratkom ter dr. Vojkom Strahovnikom. Dr. Ivan Bratko, profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko, je govoril o etičnih izzivih UI, ki jih postavljajo sodobna sofisticirana računalniška in informacijska orodja. Dr. Vojko Strahovnik, ki prihaja z oddelka za filozofijo Filozofske fakultete (UL), pa je osvetlil temo, kako sodobna etika naslavlja izzive UI ter kako si lahko pri tem pomagamo z zgledi iz zgodovine etike ter z etičnimi teorijami sorodnih področij. Avtorja sta se strinjala, da bo eden izmed ključnih prihodnjih korakov pravna ureditev področja UI. Pogovor je vodil Jonas Miklavčič.

Dr. Ivan Bratko, Jonas Miklavčič in dr. Vojko Strahovnik. FOTO: Aljaž Kranjc

O razliki med strojem in človekom

Tretji večer je 12. maja potekal na Teološki fakulteti (UL), gost večera pa je bil p. Paolo Benanti TOR, sicer profesor na Teološki fakulteti papeške univerze Gregoriana. Benanti je svoje predavanje naslovil z »Umetna inteligenca: Ljudje in stroji v času digitalne dobe«. Govoril je predvsem o spremembah v načinu dojemanja človeka, ki ga postavlja razvoj sodobne tehnologije. Izpostavil je, da je ključnega pomena, da ob uporabi tehnologije še vedno zmoremo razpoznati razliko med različnimi strojnimi pripomočki ter človeškimi osebami, ki so na nekaterih področjih nenadomestljive. Predavanje je iz italijanščine sproti prevajal br. Miran Špelič OFM.

Gost tretjega večera je bil p. Paolo Benanti TOR. FOTO: Aljaž Kranjc

Letošnji Nikodemovi večeri so bili sicer načrtovani že v novembru 2021, a so se organizatorji odločili, da raje počakajo na čas, ko bo možna izvedba na lokaciji. Vsi trije pogovorni večeri so predvideli še vprašanja iz občinstva in tudi večina predavateljev je poudarila, da se izzivi umetne inteligence dotikajo vseh ljudi in imamo zatorej vsi pravico, da se glede njih opredelimo. Glavni namen letošnjih Nikodemovih večerov je bil namreč prav ta: da ima tudi širša javnost – tudi katoliška – možnost, da se vključi v razpravo o etičnih izzivih UI.

Kot je poudarila večina predavateljev, je UI izredno interdisciplinaren fenomen, tako da ga je potrebno naslavljati z več znanstvenih ter družbenih področij. Le tako bo namreč mogoče priskrbeti optimalne smernice za rabo in ravnanje z UI. Da zagretosti in interesa za to pomembno vprašanje ne manjka, priča dejstvo, da so vsi trije večeri trajali vsak po dve uri in bi se verjetno zavlekli še dolgo v noč, če jih moderatorji ne bi bili primorani.