Nikodemovi večeri v Mariboru: Komu služi umetna inteligenca?
Nikodemovi večeri v Mariboru: Komu služi umetna inteligenca?
Letošnji Nikodemovi večeri pod skupnim naslovom »Človeško dostojanstvo na prvem mestu« so potekali od 16. do 18. novembra na Univerzi Alma Mater Europaea v sodelovanju z Univerzitetno župnijo Maribor. V ponedeljek je Tilen Abraham spregovoril o upravljanju sebe in časa ter o tem, kako ob vsakodnevnih obveznostih najti čas za odnose, počitek in razvoj.
FOTO: Univerzotetna župnija Maribor
Udeležili smo se torkovega predavanja »Strah in pogum pred umetno inteligenco,« ki ge je vodil dr. Ivan Štuhec. Program pa se v sredo sklenil z dr. Matejo Pevec Rozman in predavanjem »Antropološki pogled na človeka nekoč in danes«.
Od parnega stroja do umetne inteligence
Naslov predavanja si je Štuhec izposodil pri Edvardu Kocbeku in njegovi knjigi Strah in pogum. Umetno inteligenco je umestil v zgodovino orodij, ki so spreminjala človekovo delo in družbene odnose. Tisk je omogočil širjenje znanja, parni stroj je preoblikoval proizvodnjo, umetna inteligenca pa danes prevzema tudi del opravil, pri katerih sta bila doslej potrebna človekovo znanje in ustvarjalnost.
Dr. Ivan Štuhec opozoril na pomembnost kritičnega razmišljanja. FOTO: Domen Permozer
»Vsaka produktivna inovacija prinaša nove možnosti in nova tveganja,« je poudaril Štuhec. Spremembe je ponazoril s primerjavo med rudarjevimi rokami in rokami človeka, ki dela za tipkovnico. »Vsako orodje od telesa zahteva nekaj drugega«, je dejal. Fitnes je navedel kot primer, kako danes nadomeščamo del gibanja, ki ga je nekoč zahtevalo vsakdanje delo.
Dostojanstvo človeka v dobi algoritmov
Štuhec je okrožnico Magnifica Humanitas povezal z razvojem družbenega nauka Cerkve. Tako kot je Leon XIII. z okrožnico Rerum novarum ob industrializaciji v ospredje postavil človekovo delo in položaj delavcev, Leon XIV. vprašanje človekovega dostojanstva odpira v času umetne inteligence.
Inovacije lahko spodbujajo sodelovanje in pravičnost ali pa krepijo neenakosti, nadzor in izključevanje. (dr. Ivan Štuhec)
V razpravi po predavanju se je vprašanje odgovornosti pokazalo ob konkretnem primeru. »Kdo odgovarja za napako, če si sodnik pri pripravi sodbe pomaga z umetno inteligenco?« se je glasilo vpršanje. Štuhec je odgovornost pripisal tistemu, ki bi moral besedilo preveriti in ga na koncu podpiše. Ob tem so se odpirala še številna vprašanja, na katera v razpravi nismo našli dokončnih odgovorov.
Štuhec: »Šola ima pred seboj veliko dela«
Udeleženci so opozorili tudi na to, kako težko je včasih ločiti pristen posnetek od tistega, ki ga je ustvarila umetna inteligenca. Težavo so videli tudi v šolah in razmišljali, da bi se v prihodnje moral spremniti način poučevnja in prilagoditi današnjemu času. »Treba je ljudi naučiti kritičnega mišljenja in razlikovanja stvari,« je dejal Štuhec.
Drugi Nikodemov večer v Mariboru je povezal udeležence različnih generacij. FOTO: Domen Permozer
Pri tem se je vrnil k predstavitvi, ki jo je omenil na začetku večera. Pri pripravi prosojnic mu je umetna inteligenca prihranila čas, ker je področje poznal. Vedel je, kaj naj od orodja zahteva, in znal je presoditi, kaj je dobil. Njegov uvodni primer je tako dobil še drugo razsežnost. To je zmožnost presoje, ki jo bo po njegovem mnenju v prihodnosti morala razvijati šola in druge izobraževalne institucije.



