Nina Ditmajer Prando je knjigo Recepcija starejšega pesništva na Štajerskem in v Prekmurju sestavila v dveh delih, saj obravnava dve starejši pokrajinski književnosti, ki sta nastajali v tedanjih pokrajinskih jezikih.

Pregled posvetnega in nabožnega pesništva

Vsako poglavje prinaša pregled posvetnega in nabožnega pesništva glede na tvorce besedil, konfesionalno in krajevno pripadnost. Pregledu sledijo študije primerov, ki se osredotočajo na tiste pesmarice, ki izkazujejo največjo recepcijo v širšem slovenskem prostoru.

Nina Ditmajer Prando med predstavitvijo knjige 11. decembra 2025 na ZRC. Foto: Ivo Žajdela

Najstarejša štajerska rokopisna pesmarica je Foglarjeva pesmarica

Najprej je avtorica obravnavala najstarejšo štajersko rokopisno pesmarico – Foglarjevo pesmarico. Sledita raziskavi recepcije dveh obširnih kranjskih pesmaric 18. stoletja, ki sta delo Jožefa Ambrožiča in Maksimilijana Redeskinija. V naslednjih dveh poglavjih se osredinja na pesniško ustvarjanje dveh znanih štajerskih duhovnikov – Petra Dajnka in Štefana Modrinjaka. Sledi analiza do zdaj spregledane pesmarice učitelja Ivana Šefa.

Najstarejša prekmurska pesmarica je Martjanska pesmarica I

V drugem delu knjige, ki je posvečen prekmurskemu pesništvu, avtorica obravnava najstarejšo prekmursko pesmarico, t. i. Martjansko pesmarico I. Sledi raziskava pesništva najbolj znanega prekmurskega duhovnika 19. stoletja Jožefa Borovnjaka. V zadnjem poglavju je raziskala recepcijo kajkavskega in gradiščanskega pesništva v prekmurskih besedilih.

ZRC, Nina Ditmajer, Recepcija starejšega pesništva – kazalo in uvod

1/2