P. Racho Ibrahim je generalni vikar kenijske škofije Marsabit. V pogovoru za spletni portal Vatican News je predstavil življenje v Marsabitu in spregovoril o podnebnih spremembah.

Marsabit leži sredi prostrane puščave na severu Kenije. V pokrajini je tudi osamljen mirujoči vulkan Mount Marsabit. »Podnebne spremembe so za nas v Marsabitu nekaj resničnega in ko včasih slišimo ljudi, kako nasprotujejo papeževim prizadevanjem, ali pa tiste, ki vedo, kaj te spremembe zares pomenijo, smo zelo žalostni,« je dejal p. Racho.

Polovica živali v pokrajini že umrla

»V preteklih letih je tu v Marsabitu deževalo najmanj trikrat letno, včasih celo večkrat. Jutra so bila običajno oblačna in meglena. Danes pa sonce vzide že ob 7. uri in so jutra zelo vroča. Dežja ni. Zadnje leto in pol v celi pokrajini ni padla niti ena sama kaplja. To je za naše občestvo velika težava, saj pomeni, da ljudje nimajo od česa živeti … Če ni dežja, kaj se zgodi? Tole: naši ljudje so pastirji, redijo živali. Če ni dežja, ni trave, ni vode ne za živali ne za ljudi. Skoraj vse živali so že pomrle. Polovica živali, ki so jih redili ljudje, je shirala,« je povedal p. Racho. Prebivalci Marsabita so pred dnevi zato mrzlično pričakovali vremensko napoved, ki je obetala prvo deževno obdobje po poldrugem letu. Nedelja, 20. oktobra, je bila »najbolj deževen dan v tednu«, ko je zapadlo 4 mm dežja.

Radio Jangwani – glas v divjini

P. Racho je tudi direktor krajevne katoliške radijske postaje, Radio Jangwani 106.3fm, kar v tamkajšnjem jeziku pomeni »puščavski radio«. »Ime radia je zemljepisno in svetopisemsko, ker so nekateri deli pokrajine povsem puščavski, želeli pa smo tudi sporočiti, da je to glas iz puščave, ki sega do vseh ljudi, živečih v puščavi. Je kot glas Janeza Krstnika, ki je v puščavi oznanjal Božjo besedo. Radio evangelizira, obenem pa prinaša informacije in izobražuje vse poslušalce,« je pojasnil duhovnik.

Skrb Cerkve za mlade

Cerkev na tem območju skrbi za izboljšanje pogojev za prihodnost tamkajšnje mladine. Del problema predstavlja revščina, pojasnjuje p. Racho. »Raven revščine zaradi obrobnosti in sušne pokrajine pomeni, da mladi predčasno zapuščajo šolo, tisti, ki jim uspe šolanje zaključiti, s pomočjo misijonarjev, nevladnih organizacij ali dobrotnikov, pa ne dobijo zaposlitve. To je izziv, pa tudi kriza, ker nekateri mladi iz obupa posegajo po drogah in drugih oblikah protidružbenega vedenja.«

Vir: Vatican News
Foto: Vatican Media