Cerkev skozi leto praznuje tri rojstne dneve: Jezusovega, Marijinega in Janeza Krstnika. To pa zato, ker so bila vsa ta rojstva »brezmadežna«, torej brez izvirnega greha. V katoliški Cerkvi iskreno verujemo (čeprav to ni dogmatična verska resnica), da je bil Janez Krstnik obvarovan izvirnega greha v materinem telesu, ko je »poskočil od veselja« ob zvoku Marijinega glasu (gl. Lk 1, 44).



Rojstni dan Janeza Krstnika obhajamo 24. junija, tri mesece po prazniku Marijinega oznanjenja in šest mesecev pred Jezusovim rojstvom. Praznik sovpada s poletnim enakonočjem, obdobjem leta, ko so dnevi najdaljši.

Po prazniku rojstnega dne janeza Krstnika se dnevi postopoma krajšajo, vse do zimskega enakonočja okoli 25. decembra, ko se dnevi znova začnejo daljšati. To sovpada z besedami Janeza Krstnika: »On mora rasti, jaz pa se manjšati.«

Eno izmed tradicionalnih slavij, ki ga povezujemo z rojstnim dnem Janeza Krstnika, je blagoslov ognja na predvečer praznika. To počnemo v spomin na besede iz hvalnice preroka Zaharije: »Po prisrčnem usmiljenju našega Boga, zaradi katerega nas bo obiskalo vzhajajoče sonce z višave, da razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, in naravna naše noge na pot miru« (Lk 1, 78-79).

Sv. Janeza Krstnika pogosto imenujemo luč, ki sveti v temi in nas usmerja k resnični Luči sveta, Jezusu Kristusu.

V mnogih delih sveta na predvečer rojstva Janeza Krstnika obhajajo kresno noč s prižigom ognja, ki ga duhovnik blagoslovi. Ljudje včasih zažigajo stare stvari in s tem simbolno izražajo prehod od Stare do Nove postave v Jezusu. To je tudi primeren čas, da zažgemo stare zakramentale, ki jih ne uporabljamo več (denimo stare škapulirje), kajti zažig je eden izmed dopustnih načinov, da zavržemo blagoslovljene predmete.

Blagoslovljeno kresno noč vsem skupaj!

Vir: www.aleteia.org
Foto: arhiv Družine (O.N. / T.S.)