P. Ielpo bo na položaju nasledil dosedanjega kustosa, 61-letnega Francesca Pattona, ki je bil na pomembnem položaju varuha svetih krajev od leta 2016, poročajo vatikanski mediji. Njegov predhodnik je bil kardinal Pierbattista Pizzaballa.

Kot kustos Svete dežele je p. Ielpo v papeževem imenu varuh svetih krajev. Na tem položaju je – poleg latinskega patriarha kardinala Pierbattiste Pizzaballe – najvišji predstavnik katoličanov v Izraelu, Palestini, Jordaniji in na Cipru ter njihov najbolj prepoznaven obraz. Kardinal Pizzaballa je to funkcijo opravljal več mandatov, preden je bil imenovan za patriarha.

P. Ielpo je slovesne redovne zaobljube izrekel leta 1998, duhovniško posvečenje pa je prejel leta 2000.

Kdo je p. Francesco Ielpo

Francesco Ielpo se je rodil 18. maja 1970 v kraju Lauria v pokrajini Potenza na jugu Italije. Leta 1998 je izrekel slovesne redovne zaobljube v frančiškanskem redu manjših bratov, leta 2000 pa je prejel duhovniško posvečenje. Obenem je postal rektor inštituta Franciscanum Luzzago v italijanskem mestu Brescia.

P. Ielpo je v letih med 2013 in 2016 med drugim opravljal funkcijo komisarja za Sveto deželo v Lombardiji, to vlogo pa je nadaljeval od leta 2016 do 2023 za provinco Severne Italije. Od leta 2014 je član Upravnega odbora združenja Pro Terra Sancta, od leta 2022 pa predsednik Fundacije Sveta dežela, delegat kustosa Svete dežele za Italijo ter generalni delegat za prestrukturiranje provinc reda v Kampaniji, Bazilikati in Kalabriji.

P. Francesco Ielpo se je rodil 18. maja 1970. FOTO: Vatican Media

Kustodija Svete dežele pozdravlja novega kustosa

Kustodija Svete dežele je v sporočilu za javnost ob izvolitvi novega kustosa izrazila »iskrene želje za plodno služenje v tem biseru misijonov« frančiškanskega reda. V izjavi je izražena tudi »globoka hvaležnost generalnega ministra in njegovega definitorija p. Francescu Pattonu, ki zaključuje svoje predano in velikodušno devetletno služenje misijonom v Sveti deželi«.

Prostor za Svetega Duha

P. Ielpo je v izjavi za vatikanske medije poudaril, kako se je ob imenovanju nemudoma zavedel »velikanskega nesorazmerja med svojim ponižnim jazom in dolžnostjo, ki se zahteva od mene, še posebej v tem zgodovinskem trenutku«. Z besedami svojega duhovnega očeta pa je poudaril, da je v tem »prostor za delovanje nekoga drugega, za delovanje Svetega Duha«.

Kustodija Svete dežele je ena od pokrajinskih enot frančiškanskega reda.

Kaj je kustodija Svete dežele?

Kustodija Svete dežele (latinsko Custodia Terrae Sanctae) je ena od pokrajinskih enot frančiškanskega reda oz. njegova najstarejša kustodija, ki jo je leta 1217 v Jeruzalemu ustanovil sv. Frančišek Asiški.

Kot spominja Wikipedia, je bil sv. Frančišek sredi pete križarske vojne mesec dni gost sultana Malika al-Kamila v Egiptu. Vladarja mu sicer ni uspelo spreobrniti v krščanstvo, niti doseči premirja med muslimani in krščanskimi vojskami, uspelo pa mu je pridobiti dovoljenje, da smejo frančiškani prebivati v svetih krajih ter tam sprejemati romarje in zanje skrbeti.

Papež Klemen VI. je leta 1342 potrdil pravni status Kustodije Svete dežele in tako frančiškane uradno razglasil za »varuhe« svetih krajev.

Sedež kustodije v Sveti deželi je samostan sv. Odrešenika v starem delu Jeruzalema.

Številne naloge kustodije

Naloge kustodije so številne: med drugim v imenu vesoljne Cerkve skrbi za frančiškane in klarise v Sveti deželi in okoliških krajih; prizadeva si za ohranitev krščanskih svetih krajev v Izraelu, Palestini, Egiptu, Siriji, Libanonu, Jordaniji, na Cipru in Rodosu; skrbi za vzdrževanje »statusa quo« predvsem v Sveti deželi (v Jeruzalemu in Betlehemu),med krščanskimi in nekrščanskimi skupnostmi ter državnimi oblastmi; pri svojem delu podpira majhna krajevna krščanska občestva ter sprejema romarje.

Kustodijo sestavljajo frančiškani iz vsega sveta in tudi domačini, torej Palestinci in Judje. Med njimi je bilo v preteklosti tudi nekaj Slovencev (Adolf Čadež in Benigen Snoj). Uradni jezik kustodije je italijanščina. Sedež kustodije v Sveti deželi je samostan sv. Odrešenika v starem delu Jeruzalema, v Evropi pa imajo predstavništvo v Rimu. Kustodijo Svete dežele vodi kustos, ki ga izvoli Generalni definitorij reda manjših bratov, potrdita pa ga papež in Sveti sedež.