Medijski posvet je podprlo Ministrstvo za kulturo, vendar pa se njegovi predstavniki dogodka niso udeležili. Med številnimi govorci v večurni razpravi so bili najavljeni tudi odgovorni urednik Tadej Sadar z Radia Ognjišče, družbeni analitiki prof. dr. Boštjan M. Turk, Edvard Kadič in Aljuš Pertinač, urednica in voditeljica Katarina Braniselj s Planet TV ter govorci, katerih povzetke objavljamo v nadaljevanju.

Aktivno zavzemanje za resnico in družbeno odgovornost

Predsednik Sveta za radiodifuzijo dr. Jurij Franc Tasič je, kot je v povzetku dogodka poročal portal Info360, posvet ocenil kot korak v prizadevanjih za krepitev etičnega in profesionalnega novinarstva in poudaril, da etično poročanje ni zgolj spoštovanje formalnih pravil, marveč aktivno zavzemanje za resnico in družbeno odgovornost. Po njegovem lahko le z odprtim dialogom in sodelovanjem različnih deležnikov mediji ostanejo verodostojen temelj demokracije.

Razpršenost virov financiranja

Urednik novega portala zanima.me Rok Čakš je izpostavil izzive zasebnih medijev, ki da se pogosto znajdejo v primežu ekonomskega preživetja in vplivov, ki prihajajo iz politike ali zasebnih interesov njihovih lastnikov. Ti v številnih primerih v medijih niso zaradi novinarskega poslanstva, temveč zaradi koristi, ki jih medijski vpliv lahko prinaša, zato lahko nekateri mediji postanejo orodje za uresničevanje drugih, pogosto nepovezanih ciljev. Rešitve za večjo neodvisnost zasebnih medijev, tako Čakš, vključujejo razpršenost virov financiranja, saj mediji tako gradijo stabilnejšo osnovo za avtonomno delo.

Informirati, izobraževati in zabavati

Posebno odgovornost v demokratični družbi pa nosijo javni mediji na čelu z RTV Slovenija, ki so ključni za izobraževanje, informiranje, kulturno ohranjanje in spodbujanje soudeležbe državljanov, je prepričana predstojnica Inštituta za medijske komunikacije dr. Suzana Žilič Fišer. Med osrednje izzive javnih medijev po njenem sodi vprašanje upravljanja (kako zagotoviti njihovo avtonomijo, neodvisnost in stabilno financiranje, ki ne bo odvisno od volje vsakokratne oblasti), prilagoditev sodobnim trendom in novim občinstvom, zlasti mladim, ki ne spremljajo klasičnih medijev. Izpostavila je potrebo po vlaganju v digitalne vsebine, krepitev regionalnih centrov in jasno zavedanje, da mora javni servis slediti poslanstvu: informirati, izobraževati in zabavati. Javni mediji po njenem ne bi smeli le tekmovati z družbenimi omrežji, marveč okrepiti verodostojnost, kakovost in zaupanje.

Verodostojnost informacij sega onkraj navajanja virov

Docent na novogoriški FUDŠ dr. Bernard Nežmah je podčrtal, da objektivnost in verodostojnost informacij sega onkraj navajanja virov, in pri tem kot primer navedel poročanje o vojnah. Kot zatrjuje, sodobno poročanje ni objektivno, saj informacije ne prihajajo s front, temveč iz političnega vrha, vprašanje pa je, ali so to zares kredibilni viri, poudarja Nežmah.

Zaupanje je najdragocenejša valuta medija

Urednik Čakš pa bralce spodbuja, naj sami razvijejo kritično presojo, spremljajo različne vire in si ustvarijo širšo sliko: »To pa je zamudno. Ljudje si ob službah in obveznostih ne morejo vselej privoščiti spremljanja desetih različnih medijev, zato je še toliko pomembneje, da mediji sami vzpostavijo ugled in zaupanje. Ko si ga pridobijo, ga morajo skrbno ohranjati, ključno pa je, da ga ne zlorabijo. Zaupanje je najdragocenejša valuta slehernega medija in ko ga izgubijo, ga zelo težko pridobijo nazaj.«

Razpršeno, pregledno, pravično podpiranje medijev

Današnja seja Državnega zbora se bo na predlog koalicije začela z glasovanjem o umiku tretje obravnave predloga Zakona o medijih z dnevnega reda zaradi »dodatnega razmisleka o podanih pripombah in ustreznosti rešitev«. Kot je portal Info360 še povzel stališče Roka Čakša, je zakonski predlog sicer potreben, saj zastarela obstoječa zakonodaja ne sledi več hitrim spremembam v digitalnem medijskem okolju, vendar pa hkrati odpira vrata povečanim političnim vplivom. Po njegovem se skupna sredstva za medije sicer večajo, kar pa koristi zlasti tradicionalnim večjim medijem, manjši pogosto izpadejo iz sistema. Kot pravi, bi morala država medije podpirati razpršeno, pregledno, pravično in z manjšimi zneski za širši krog upravičencev. Glavna nevarnost za medijsko svobodo niso omejena sredstva, marveč njihova politična pogojenost, zato se Čakš zavzema za temeljito prenovo zakona, ki bi zares okrepila pluralnost, neodvisnost in medijsko svobodo.

Mediji in regulacija v povezavi s svobodo

Predsednik Sveta za zaščito svobode govora pri Zboru za republiko in Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev Jože Biščak pa se je v razpravi, ki jo je v celoti objavila Nova24TV, dotaknil medijev in regulacije v povezavi s svobodo. »Ker je v ustavi svoboda izražanja zapisana v absolutnem smislu, sploh ne potrebujemo nikakršnega zakona o medijih, še zlasti ne takega, v katerem je (bilo) denimo predpisano, kako mora biti sestavljeno uredništvo, kaj novinar sme in česa ne, kdo je lahko samostojni novinar, kako mora biti članek podpisan in podobno,« je prepričan Biščak.

Ne bodo davkoplačevalci vzdrževali, česar nihče noče kupiti

In še, da država medijev ne bi smela ne regulirati niti jim na noben način finančno (s subvencijami) pomagati, zato je po njegovem regulacija medijev odveč, svobodne in demokratične družbe pa da ne potrebujejo nobene regulative s področja medijev. »Pravijo, da je v javnem interesu, da medij, ki je v težavah, ohranijo s subvencijami in tako zagotovijo kakovostno novinarstvo. To ni javni interes, kaj je kakovostno, pa določajo posamezniki, ki nek časopis kupijo. Če posameznik presodi, da je časopis vreden denarja, bo segel v denarnico in plačal. Če ne, ga ne bo. In če bo medij prodal premalo izvodov za preživetje, bo pač ukinjen. Ni na davkoplačevalcih, da bodo vzdrževali nekaj, česar nihče noče kupiti,« je bil še neposreden Biščak.