Sredi julija smo poročali o tem, da je Ministrstvo za kulturo zavrnilo več vlog župnij za sofinanciranje obnovitvenih del: Župnije Malečnik za pomoč in podporo pri sanaciji fasade Marijinega svetišča na Gorci (TUKAJ), Frančiškanskega samostana sv. Ane v Kopru za sofinanciranje prenove pročelja cerkve sv. Ane (TUKAJ) in Stolne župnije Maribor za pomoč pri obnovi neogotskega oltarja sv. Janeza Krstnika v mariborski stolnici (TUKAJ). Podobno izkušnjo so sporočili tudi iz Župnije Vavta vas v Škofiji Novo mesto, saj da je ministrstvo zavrnilo tudi njihovo vlogo za sofinanciranje obnove tabernaklja v župnijski cerkvi sv. Jakoba. Prisodilo jim je 18 točk, potrebovali pa bi jih vsaj 20.

Tudi v Župniji Sv. Jožef – Maribor

Z odprtim pismom pa so se na javnost obrnili tudi v Župniji Sv. Jožef – Maribor, saj je ministrstvo zavrnilo tudi sofinanciranje obnovitvenih del na zvoniku cerkve sv. Jožefa. Kot je pojasnil župnik dr. Stanislav Slatinek, so pristojni v obrazložitvi zapisali, da je projekt obnove sicer prepoznan kot regionalno pomemben, saj cerkev sv. Jožefa sodi med najpomembnejše baročne spomenike na Štajerskem, a je njihov projekt prejel le 19 točk, za uvrstitev med prejemnike sredstev pa bi jih bilo potrebnih vsaj 20. Kljub izpolnjevanju pogojev vsebinske in strokovne kakovosti zato projekt ni bil izbran za sofinanciranje v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev.

Že trikrat neuspešni

»V zadnjih 6 letih smo se že trikrat potegovali za podporo države pri obnovi – a žal doslej neuspešno. Pogosto slišimo politike, kako z besedami izražajo spoštovanje do naše verske in kulturne dediščine, a ko pride do dejanske podpore, ta ostaja zlasti na plečih vernikov in dobrih ljudi, ki razumejo pomen ohranjanja sakralne kulturne dediščine. Naša cerkev na Studencih skozi vse leto gosti številne obiskovalce – domače in tuje turiste, šolske in vrtčevske skupine – in tako ostaja živo jedro ne le verskega, temveč tudi kulturnega dogajanja. Kljub razočaranju nad negativnim odgovorom ministrstva bomo obnovo nadaljevali. Z Božjo pomočjo in s podporo vernikov verjamemo, da bomo dokončali obnovitvena dela. Vso obnovo in naš trud izročamo v varstvo sv. Jožefu in Devici Mariji. Iskrena hvala vsem, ki nas spremljate z molitvijo, podporo in srčno dobroto,« je še zapisal župnik Slatinek.

Odgovor ministrstva

Po zavrnjeni vlogi Župnije Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik smo za pojasnila prosili tudi Ministrstvo za kulturo, s katerega so nam odgovorili, da je župnija na spomeniško-varstveni projektni razpis za sofinanciranje kulturnega projekta na področju nepremične kulturne dediščine prijavila projekt Vzdrževalna dela fasade cerkve Device Marije na Gorci v Malečniku v sklopu sofinanciranja obnovitvenih del. Kot so pojasnili na ministrstvu, je strokovna komisija projekt ocenjevala po vnaprej določenih merilih in skupna ocena, ki jo je prejel projekt, je bila 14 točk, kar je manj od najnižjega seštevka 20 točk za sklop 1, ki je pomenil uvrstitev v izbor in možnost sofinanciranja.

Kakšna so merila?

Vnaprej določena merila, po katerih je strokovna komisija ocenjevala projekt, so – kot so nadalje pojasnili na ministrstvu – bila: ogroženost predmeta prijave zaradi človekovih ali drugih zunanjih vplivov; pomembnost spomenika; zagotovljena lastna finančna sredstva prijavitelja projekta; pomembnost projekta za ohranitev avtentičnih materialov, tehnologij, znanj in veščin; pomembnost projekta v širšem prostoru; vloga v javnem dogajanju in popularizacija spomenika; povezanost z drugimi razvojnimi projekti ali programi; dokončanje začete investicije.

210 prijaviteljev in 3,6 milijona €

»Pojasnjujemo še, da se je na razpis prijavilo 210 prijaviteljev, za sofinanciranje projektov sklopa 1 (gradbeno-obrtniška dela) je bilo razpisanih 3.000.000,00 evrov, in sicer po polovica v letu 2025 in v letu 2026, za sofinanciranje projektov sklopa 2 (konservatorsko-restavratorska dela) pa je bilo razpisanih 600.000,00 evrov, in sicer 300.000 € v letu 2025 in 300.000 € v letu 2026,« so nam še sporočili iz Službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu za kulturo.

Poslansko vprašanje ministrici

Že sredi julija pa je pisno poslansko vprašanje v zvezi z zavrnjenimi vlogami za sofinanciranje obnove sakralne dediščine na ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko naslovil vodja Poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. Kot je zapisal, župnije in cerkvene skupnosti – med njimi tudi pomembni kulturnozgodovinski objekti – opozarjajo na nepričakovane in številne zavrnitve vlog za sofinanciranje obnove sakralne dediščine. Ti objekti po njegovem niso le verski prostori, marveč pomembni nosilci slovenske kulturne identitete in zgodovine, redna obnova sakralne dediščine pa ima ključno vlogo pri ohranjanju kulturne krajine in lokalne pripadnosti.

Prošnja za štiri pojasnila

Cigler Kralj je zato ministrico prosil za štiri pojasnila. Koliko vlog za sofinanciranje obnove sakralne dediščine je bilo oddanih v razpisnih obdobjih lani in letos ter koliko jih je bilo odobrenih? Po katerih kriterijih ministrstvo ocenjuje vloge za obnove sakralne dediščine in ali so se ti kriteriji v zadnjem letu kakor koli spremenili? Zakaj so bile zavrnjene vloge za obnovo sakralnih objektov, čeprav gre za objekte s pomembno zgodovinsko in kulturno vrednostjo? Ali ministrstvo načrtuje dodatna sredstva za razpis za nujne obnove objektov, ki jim je bilo financiranje zavrnjeno, a jih zob časa in okoljski vplivi že resno ogrožajo? Kot je razbrati s portala Državnega zbora, ministrica še ni odgovorila.

Odklonilen odnos države do simbolov narodne identitete

Na težave so poslanci NSi opozorili tudi v julijski razpravi o interpelaciji proti ministrici Asti Vrečko, poslanec Aleksander Reberšek je izpostavil Marijino svetišče na Gorci. »To je najočitnejši primer, ki razkriva, kako levo in ideološko usmerjeno je delovanje Aste Vrečko. Ministrstvo za kulturo je zavrnilo pomoč pri sanaciji fasade Marijinega svetišča na Gorci, enega najlepših gotskih spomenikov v Sloveniji. Gre za jasen znak, da spoštovanje in ohranjanje naše kulturne dediščine ni vaša prioriteta. Tak odklonilen odnos države do pomembnih simbolov narodne identitete pove več kot tisoč besed,« je bil oster Reberšek.