Vatikan in Svetovna luteranska zveza po navedbah kardinala Kurta Kocha pripravljata skupno izjavo ob spominskem letu reformacije 2017. Kot je pojasnil predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress, gre za to, da se o dogodku spregovori v okviru dvatisočletne zgodovine Cerkve, ki je bila skupna obema Cerkvama kar tisoč petsto let. Skupno spominjanje reformacije bi lahko katoličani in luteranci pričeli z izjavo o vzajemni krivdi za razkol, vendar seveda ne bi smeli ostati pri tem.

Po mnenju kardinala Kocha brez skupne zavesti in očiščenja vesti na obeh straneh spomina na reformacijo ne bo moč praznovati iskreno. Pri tem je švicarski kardinal spomnil na bl. Janeza Pavla II., ki je že leta 2000 podal izjavo o krivdi, rekoč da je 'tudi katoliška Cerkev pri cerkvenem razkolu odigrala pomembno vlogo in na svoja ramena naložila breme krivde'.

Pred svojim obiskom v Nemčiji želi papež Benedikt XVI. poseben poudarek nameniti ekumenizmu, je še pojasnil kardinal Koch. Nemčija je namreč osrednja dežela reformacije, v kateri evangeličanski in katoliški kristjani v velikem številu in skorajda uravnoteženo živijo drug ob drugem. Poleg tega papež sam prihaja iz Nemčije in je že kot teolog veliko prispeval k ekumenskemu dialogu.

Predlog, naj bi v času obiska v Nemčiji malce več časa namenili ekumenizmu kot je bilo sprva predvideno, je podal prav papež Benedikt XVI., ki si želi spregovoriti nekaj spodbudnih besed, je pojasnil kardinal, ki meni, da bo sveti oče gotovo zopet spomnil na to, da je ekumenizem za katoliško Cerkev naloga in obveza, ki se jima ne smemo več izogibati.

Ob srečanju s predstavniki judovstva v Berlinu pa bi papež lahko izpostavil, da 'zaradi skupnih korenin obstaja neločljiva povezanost med Cerkvijo v Izraelu, med krščanstvom in judovstvom'. In da bi iz teh skupnih korenin lahko živeli vsi, je poudaril kardinal. Odločno pa je zavrnil domneve, da Benedikt XVI. z judovstvom ni v najboljših odnosih, saj tovrstne izjave 'preprosto ne ustrezajo resnici'.