V katoliški Cerkvi danes obhajamo praznik Gospodovega oznanjenja. Na ta dan se spominjamo obiska nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. Oznanjenje Mariji pomeni spočetje Božjega Sina. Predstavlja napoved odrešenja človeštva, zaradi katerega se je Božji Sin tudi učlovečil, Marijina privolitev pa je bila posebna pritrditev odrešitvenemu Božjemu načrtu.

Praznik Gospodovega oznanjenja obhajamo devet mesecev pred rojstvom Božjega Sina, ki ga praznujemo na božični dan. Spomin na skrivnost Marijinega oznanjenja je v ljudski pobožnosti dnevno prisotna z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega čaščenja.

Dogodek oznanjenja je v Svetem pismu opisan edino v Lukovem evangeliju in govori o tem, da je nadangel Mariji sporočil, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji Sin.





25. marca praznujemo tudi materinski dan. V ZDA, od koder praznik izvira, ga praznujejo od leta 1910. Na evropski celini so ga začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva so ga v večini držav praznovali 15. maja, kasneje pa je bil prestavljen na 25. marec. Pri nas se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja mednarodnega dneva žena (ki ga praznujemo 8. marca) in povezave s krščansko vsebino praviloma ni praznoval. V devetdesetih letih preteklega stoletja je v javnem življenju ponovno začel dobivati prostor.

Praznik Gospodovega oznanjenja je praznik materinske ljubezni in izpostavlja hvaležnost za materinsko poslanstvo. Materinski dan, tudi dan staršev, v župnijah in šolah obhajajo z različnimi prireditvami. Otroci recitirajo pesmi, posvečene materam, večkrat pa zaigrajo tudi igrico, ki prikazuje nesebično materinsko ljubezen.

Bistveni poudarek dneva je osredotočen na vzgojo za kakovostne medgeneracijske odnose in ozaveščanje pomena starševstva. Obenem je tudi priložnost za molitev in hvaležnost pokojnim staršem.


Vir: arhiv Družine / M. M. Š.
Foto: splet