Mariborsko kulturno društvo nemško govorečih žena Mostovi je skupaj z Avstrijsko čitalnico in Zvezo kulturnih društev Maribor danes ob letošnjem letu obeleževanja 500-letnice reformacije v tamkajšnji univerzitetni knjižnici pripravilo pogovor o skupnem knjižnem dokumentu pripadnikov luteranske in katoliške cerkve Od konflikta do skupnosti, ki je izšel pri Založbi Družina v zbirki Cerkveni dokumenti št. 150.

Cerkveni dokument, ki je bolj kot laični javnosti namenjen duhovnikom in teologom, je kot izhodišče zaznamovanja 500-letnice reformacije pripravila skupna evropska luteransko-rimskokatoliška komisija za edinost.

Večji del ga je iz nemškega izvirnika prevedel prof. dr. Anton Štrukelj, lektoriral pa še nedavno umrli prevajalec prof. Janez Zupet. Spremno besedo sta napisala škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Geza Filo in predsednik Slovenskega ekumenskega sveta celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, kar prav tako kaže na zbliževanje obeh cerkvenih skupnosti tudi v slovenskem prostoru..

Škofa Lipovšek in Filo sta v spremni besedi knjige med drugim zapisala, da je obletnica reformacije priložnost, ko lahko na novo premislimo in ovrednotimo izredno pomembno obdobje zgodovine Kristusove Cerkve.

Ekumensko slavje in bogoslužje

Celjski škof Stanislav Lipovšek na pogovoru v Mariboru med drugim poudaril, da je omenjeni dokument tudi eden od dosežkov drugega vatikanskega koncila, ki se je leta 1961 začel na pobudo papeža Janeza XXIII. in rezultat katerega je bil tudi začetek ekumenskega zbliževanja različnih krščanskih cerkva.

Zgledu so pozneje z vrsto dogodkov sledili tudi v obeh slovenskih cerkvenih skupnostih, v zadnjem času tudi kot priprava na omenjeno 500-letnico. Tako kot je bilo v svetovnem merilu pomembno ekumensko slavje ob 500-letnici reformacije v švedskem Lundu, ki se ga je udeležil tudi papež Frančišek, sta bili za Slovenijo pomembni ekumenski bogoslužji v murskosoboški stolnici in tamkajšnji evangeličanski cerkvi, je dejal škof Lipovšek.

Različni občutki ob besedi reformacija

Evangeličanski škof Geza Filo je pojasnil, da je skupno zaznamovanje jubileja mogoče šele potem, ko so se prenehala medsebojna obtoževanja, ki so tako ali drugače trajala do zdaj. Osnovni nesporazum je bil po njegovem mnenju v tem, da sta imeli obe skupnosti povsem različne misli in čustva ob besedi reformacija.

"Medtem ko smo luterani vselej pomislili na ponovno odkrivanje evangelija, so katoličani spontano pomislili na delitev cerkve in zahodnega krščanstva. Prav na te pomisleke je v tem dokumentu odgovorila skupna komisija," je dejal Filo in dodal, da je to zelo trdna podlaga za nadaljnji dialog. Ob tem se mu zdi zelo pomembno tudi, da s skupnim delom ne želijo na novo interpretirati zgodovine, pač pa zagotoviti njeno skupno interpretacijo.

Božja beseda tudi v slovenskem jeziku

Letos mineva 500 let, odkar je Martin Luter na vrata cerkve v Wittenbergu pribil 95. tez proti odpustkom, s čimer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih in pokori. Ta dogodek velja za začetek obdobja reformacije v Zahodni Evropi, ki se je iz Nemčije hitro razširila v druge dežele.

Gibanje, ki ga je s svojim dejanjem sprožil Luther, je pozneje daleč preseglo okvire prenove vere in cerkve, saj je prineslo tudi revolucionarne spremembe v družbenem in kulturnem življenju Evrope in širše. S prevodom Biblije v splošno razumljivo nemščino in druge jezike je božja beseda postala dostopna vsakomur, ki je znal brati.

Izjema ni bil niti slovenski jezik, saj sta prav v tistem času izšli prvi knjigi, Primož Trubar, ki je protestantsko misel prinesel v naše kraje, pa je s prvo tiskano knjigo obudil in okrepil narodno zavest.

Preberite tudi:

Edinost kristjanov: dejstvo ali upanje? - Pogovor z evangeličanskim škofom Gezom Filom ob 500. obletnici reformacije
Iskren objem - V Murski Soboti Lund po Lundu ob 500. obletnici začetka reformacije