Foto: Bobo

V februarju po osnovnih šolah poteka vpis prvošolčkov. Starši so otroka, ki je (bo) v letošnjem koledarskem letu dopolnil šest let, dolžni vpisati v prvi razred. A vse več staršev vpis odloži. Najpogostejši razlogi, ki botrujejo tej odločitvi, so: 1. da otroku želijo dati še eno leto brezskrbnega otroštva, 2. da je otrok po njihovi oceni čustveno in socialno nezrel in ne bo kos zahtevam šole, 3. da program v prvem razredu ni prilagojen šestletnikom, 4. da ima vrtec bolj ugoden in fleksibilen urnik in omogoča počitniško varstvo, navaja Renata Zupanc Grom z Zavoda za šolstvo.

Umetno pospeševanje razvoja

Odložitev šolanja naj bi bila izjema za otroke s težavami v duševnem razvoju ali če so bili bolni, a zdaj postaja glavni razlog čustvena in socialna nezrelost. Da je šestletnik še »otročji«, ni nič narobe, pravi psihologinja Zdenka Zalokar Divjak, ki meni, da je vključevanje šestletnikov v šolo »umetno pospeševanje otrokovega razvoja zahtevam šole«. Ti otroci svet še vedno močno doživljajo skozi domišljijo, živijo »v svojem svetu«. Obdobje med šestim in sedmim letom je pomembno: večini zrastejo pravi zobje, čustvovanje se iz kljubovalnosti spremeni v obvladovanje čustvenih razpoloženj, otrok postane sposoben se soočiti s porazom, razvije se koordinacija in fina motorika.

Imeli smo odlično malo šolo

Vstop v šolo pri šestih letih ni prezgoden, težava je v sistemu, ki ni prilagojen tej starosti, pa meni specialni pedagog Marko Juhant. Devetletka je bila dobro zastavljena, s programom za šestletnike, potem se je začelo spreminjati. Ti otroci bi morali imeti veliko gibalnih nalog, danes pa že v prvem razredu večinoma sedijo, opozori Juhant. »To je čas, ki bi ga otroci morali preživljati drugače. Včasih smo imeli pripravo na šolo, ki je bila čisto drugačna kot danes pouk.« Tudi Zalokar Divjakova spomni na malo šolo, ki je bila odlična in prilagojena tej razvojni stopnji.

Preložitve na škodo otroka

Kljub temu Juhant ni zagovornik odlaganja vpisa, veliko preložitev je na škodo otroka, pravi. Odločitev ne bi smela biti čustvena, niti ne sme slediti otrokovi želji, temveč mora biti pogojena z mnenjem svetovalne službe v vrtcu. »Starši pravijo, da otrok ni zrel. V resnici le vzgojen ni. Ker mu meje niso bile določene in starši niso vztrajali, ne izpolnjuje niti minimalnih zahtev. Ko ostane v vrtcu, ponavlja isti program, doma se vzgoja tudi ne spremeni, le še eno leto utrjuje napačno obnašanje,« pravi Juhant.

Odlog zagovarja le v izrednih primerih, ko je to indicirano z otrokovo resno težavo. Takrat bi starši to leto morali izkoristiti, da otroku omogočijo napredovanje na področju, zaradi katerega so odložili vpis. »Recimo, da ima izjemno šibko zapestje in ne more dolgo in dobro barvati. Zanj je to obremenjujoče in boleče. A to ne pomeni, da ga vsako soboto dve uri sekiramo, naj piše. Obstajajo druge aktivnosti za krepitev tega področja, za katere bodo starši napotke dobili pri delovnem terapevtu. Starši naj se obrnejo na strokovnjake. Ker če ne, kaj so sicer pridobili?« svetuje Juhant.

Celoten članek preberite v 7. številki Naše družine. V njem med drugim še:

Kako odložiti šolanje?

Kaj predlaga Zavod za šolstvo?

Kakšne posledice ima lahko zgodnje všolanje?

Naša družina na facebooku