Ne jokajoči otroci, pač pa verniki, ki se čeznje pritožujejo, so po mnenju papeža Frančiška moteči dejavnik pri bogoslužju: »Zelo me zmoti, če v cerkvi zajoka otrok in se nemudoma najdejo ljudje, ki si ne želijo biti moteni ter zahtevajo, naj otrok zapusti bogoslužni prostor«, je sveti oče dejal med nedeljskim srečanjem s starši dojenčkov in malčkov v rimski župniji sv. Jožefa. Otroške solze so »najboljša pridiga«, je prepričan papež; »so kot Božji glas; nikoli jih ne preganjajte iz cerkva«. Normalno je, da otroci jočejo, povzročajo hrup in se »malce sprehajajo naokoli«.

Papež se je minulo nedeljo popoldne med obiskom pri sv. Jožefu srečal s starši 80 novokrščencev, pa tudi s skupino Romov, ki bivajo v omenjeni župniji, ter s tamkajšnjimi prvoobhajanci in bolniki. Sveti oče je Rome pozval, naj »tudi v najtežjih trenutkih ne izgubijo upanja«. Zaželel jim je mir v družinah in pri delu.

Ob srečanju s prvoobhajanci se je papež spomnil svojega prvega obhajila pred 70 leti. Takrat pred mašo niso smeli zaužiti niti požirka vode, je pojasnil zbranim otrokom. Šele papež Pij XII. (1939-1958) je vernike »odrešil te diktature«. Frančišek je otroke pozval, naj dneva svojega prvega obhajila nikoli ne pozabijo in naj vsako leto ob obletnici prejmejo zakrament svete spovedi in svetega obhajila.

V nagovoru pa je papež izrazil svoje nasprotovanje miselnosti nenehnega pritoževanja. Če se vedno le pritožujemo, česa vse nimamo, to ni krščansko, je pojasnil Frančišek. Kristjan mora znati Bogu reči tudi »hvala«. »Resnično boleče je gledati kristjane z zagrenjenimi obrazi«, je vernikom sporočil sveti oče.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (T. S.)