Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je danes v športni dvorani na Otočcu že tretje leto zapored pripravila srečanje kristjanov in ljudi dobre volje. Ob vodilni misli Slovenci, pridimo k sebi! so govorili Justin Stanovnik, Drago Štoka, Janez Cerkovnik in osrednji predavatelj p. Marko Ivan Rupnik.

Srečanja prebudimo Slovenijo se je v športni dvorani na Otočcu udeležilo več sto ljudi (foto: p. Ivan Rampre)

Justin Stanovnik: »Postavimo Novi Demos! … Cerkev naj razmisli o evharističnem shodu!«

Justin Stanovnik je analiziral slovenski politični prostor in čas, v katerem živimo. Slovenski primer države je po njegovem mnenju dolgoročno rešljiv samo z radikalno reorganizacijo obstoječe slovenske politične scene. »To pa pomeni – predvsem in v prvi vrsti – postavitev Novega Demosa. To je trenutno edina politična pot, po kateri bomo lahko prišli k sebi – v stanje, v katerem bomo suvereno govorili, kaj smo mi sami, in hkrati odločali o tem, kaj je Evropa, ki je že sedaj – in bo vedno bolj – edino jamstvo civiliziranega obstanka človeka naše sorte. Z Novim Demosom bi si Slovenija lahko zagotovila uresničitev njenih zgodovinskih smotrov v začetku novega tisočletja. Kar nam sedaj še manjka je to, da poglavitno slovensko politično misel oblikujemo v parametrih tistega zgodovinskega prostora, tiste izhodiščne točke, iz katere bo mogoče zajeti vsa kompetentna dejstva, ki jih je treba upoštevati pri izdelavi globalnega načrta nove države."

Justin Stanovnik je še pozval Cerkev, naj razmisli o evharističnem shodu. Dejal je, da pozna kup mladih ljudi, ki bi znali ovrednotiti čas, kje smo, kako živimo in kam želimo. Na ta njegov poziv se je v pozdravnem nagovoru odzval generalni vikar novomeške škofije Božidar Metelko in zagotovil, da bo prenesel pobudo škofu Andreju Glavanu, ki je v teh dneh na sinodi v Vatikanu, dodal pa je, da po njegovem vedenju pobuda za evharistični shod že nekaj časa tli med duhovniki in verniki, a dogajanje v zadnjih letih v Cerkvi na Slovenskem taki pobudi niso bila naklonjena. Ob koncu je Metelko pozval zbrane: »Pomladniki, pridite k sebi, združite se!«

V uvodnem predavanju Veter veje in prebuja gibanja je Janez Cerkovnik predstavil nova gibanja in skupnosti, ki so v zadnjih desetletjih nastajala in imajo pomembo mesto v Cerkvi, Drago Štoka pa se je v predavanju Državljani Slovenije s pogledom zamejca sprehodil skozi zgodovino zatiranja slovenskega naroda.

Justin Stanovnik (foto: p. Ivan Rampre)

p.Marko Rupnik: "Kako je možno, da smo iz krščanstva naredili nekaj pustega?"

V osrednjem predavanju, ki ga je naslovil Na koga naj se zanesem, Gospod? je p. Marko Rupnik izpostavil, da imamo kristjani en sam temelj, ta pa je Kristus. V uvodu je navedel sv. Pavla, ki po besedah Rupnika za biblični prostor revolucionarno zapiše, da drugega temelja namreč nihče ne more položiti namesto tistega, ki je že položen. In ta temelj je Jezus Kristus. Da je ta stavek zato revolucionaren, je razložil p. Rupnik, ker je do tedaj bila stara zaveza prepričana, da je temelj postava. Sv. Pavel pa pravi še bolj revolucinaren stavek: da smo vcepljeni, utelešeni v telo Jezusa Kristusa, da smo mi sami temelj, ker smo znotraj Jezusa Kristusa. "Na ta temelj, na Kristusa se lahko zanesemo. Krst nas je še utepel v ta temelj, krst nas je vcepil v Kristusa. Mi smo deležni istega življenja, kot ga je bil deležen Kristus, deležni smo iste moči, ki jo je Oče uresničil, ko je Sina obudil od mrtvih ... Če je vse to v nas, kako je možno, da smo iz krščanstva naredili nekaj pustega, teološkega, moralističnega, filozofskega? Kako da ni razodetja življenja? Začeli smo razmišljati: moramo pokazat, da je naš nauk najboljši nauk, da je naše življenje najboljše življenje ... Ampak najboljše življenje pa pomeni popolno. Ne! Najboljše življenje pomeni pokazat, kako nas Bog odrešuje, ne pa kako smo mi popolni," je dejal p. Rupnik in pristavil, da krščanstvo ni moralizem, ni le nauk o etiki, ampak je novo življenje.

"Če bomo pridni, bomo poželi morda aplavz, če bomo lepi, pa bomo pritegnili"

Predavanje je p. Rupnik sklenil s primeri Makarija Velikega, ki je živel v 4. stoletju. Če vprašaš, iz česa je narejen kruh, bo vsak znal odgovoriti, da iz pšenice. Odličen odgovor. Če vprašaš naprej, kako se kruh naredi, pa bo znal povedati samo tisti, ki je kruh kdaj pekel. "Tako mi začnemo govoriti o naših krščanskih stvareh: ne da bi jih izkusili, o njih govorimo," je z makarijem dejal p. Rupnik.

Še drug Makarijev primer: Človek hodi po puščavi, žejen, ve, da bo umrl, ker nima vode. Domišljijsko si zamisli, da je za kamnom vodnjak sveže vode in se bo napil. Zamisli si vodo, požirke, hladnost vode, vodnjak, okus, svežino ... Ena stvar pa manjka: ni vodjnaka, ni vode. "Tako predstavljamo naše stvari, našo vero," je dejal p. Rupnik.

In še s tretjim primerom je p. Rupnik ponazoril naše krščanstvo: Gremo in razlagamo ljudem, kako je med sladek, pa ga nikoli nismo jedli. Ljudje ne verjamejo, ne prepričamo, nismo prepričljivi. Kdor pa je okusil med, pa to tako pove, da pritegne: to sladkost medu bi pa jaz tudi poskusil!. Kot je dejal p. Rupnik je danes v Sloveniji ura, da izdelamo novo vizijo odrešenja: kako prihaja odrešenje v slovenskega človeka. "Da odpremo te poti, da spet okusimo božje usmiljenje, da okusimo, da nas nekdo umije, da nas nekdo ne obsoja, ne krega, ne muči, ampak da nas nekdo ljubi. Ko bomo to izkusili, bomo to povedali. In tudi če ne bomo povedali, bomo drugačni. In ker bomo drugačni na lep način, lepota pritegne. Če se bomo trudili samo za to, da bomo pridni, bomo poželi aplavz, če bomo pa lepi bomo pa koga pritegnili, ker bo nekaj novega."

"Ljubezni si ne moremo dati sami, jo pa lahko sprejmemo"

p. Rupnik je sklenil predavanje, da nismo mi cilj v družbi. "Mi smo hrana za ta svet, da bo preživel. V nas je treba najti hrano, evharistični kruh, to je Cerkev, ki hrani. Moja človeškost je lahko bolna, lahko imam raka, kaj vse lahko doleti človeka! Ampak v človeku je še vedno prostor, v katerem se Bog otipavajoče razodeva in ljubi. Če mi nosimo to ljubezen. Te ljubezni si sami ne moremo dati, jo pa sprejmemo. In ko jo sprejmemo, postanemo razodetje. Naše delo, naša dejavnost, naša ustvarjalnost se radikalno spremeni. Prej smo hoteli nekaj mi, potem smo poslani. Eno je, kar bi mi hoteli, drugo kar Bog hoče," je sklenil p. Rupnik.

Za konec je p. Rupnik povedano ponazoril s primerom skupine mož, ki je želela posnemati sv. Frančiška tako, da so slekli obleko. "Kaj se je zgodilo z njimi? nič. Razen to, da jih je zeblo. Frančišek se je slekel, ker ga je Bog nagovoril. Kar je znotraj božje volje, se uresniči. Mi sami pa lahko tiščimo, kakor in kolikor hočemo, pa se ne bo nič zgodilo ..."

p. Marko Ivan Rupnik (foto: Katja Repše)

Več o predavanju p. Marka Rupnika in o drugih predavanjih z današnjega srečanja na Otočcu pa v tiskani izdaji Družine.

Video srečanja:

f<iframe width="640" height="360" src="//www.youtube.com/embed/Reb4yU9rxfo" frameborder="0" allowfullscreen></iframe>]